Jedro

Ker je dolžnik umrl, ko se je izvršilni postopek že začel (je v fazi pravnomočnosti sklepa o izvršbi), gre pa za zapustnikove dolgove, dedič iz pravnomočnega sklepa o dedovanju mora vstopiti v procesni položaj dolžnika, saj odgovarja za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja. Univerzalno nasledstvo pomeni tudi procesno nasledstvo in dedič se ne more upirati nadaljevanju postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek, ki je bil prekinjen zaradi smrti dolžnika nadaljuje proti dediču, to je sinu dolžnika.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo dolžnik in meni, da sodišče ne bi smelo nadaljevati postopka proti dediču, ker kljub odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove ni avtomatizma, da bi odgovarjal v postopku naprej dedič. Upnik bi moral priglasiti terjatev in pridobiti ustrezen izršilni naslov, da bi lahko tekel postopek proti dediču. Zato po materialnem pravu sodišče ne more nadaljevati postopka proti dediču. Sklep o dedovanju ni izvršilni naslov, saj ima samo ugotovitveni del in nima dajatvene narave. Zapustnikovi dolgovi pa niso sestani del zapuščine, čeprav se upoštevajo pri ugotavljanju obsega. Ker sklep o dedovanju ne vsebuje dajatvenega dela, sodišče nima izvršilnega naslova.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik smiselno trdi, da dedovanje ne pomeni procesnega pravnega nasledstva. V konkretnem primeru je namreč sklep o izvršbi postal pravnomočen proti sedaj pokojnemu očetu pritožnika, J. F. starejšemu, ki je med postopkom, to je 25.11.2002 umrl. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dedovanje univerzalno pravno nasledstvo, kar pomeni, da dedič vstopi tudi v procesnem pomenu v pravice in obveznosti zapustnika in odgovarja tudi za zapustnikove dolgove, do višine podedovanega premoženja (primerjaj 142. člen Zakona o dedovanju). Pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti (132. člen ZD). Pri tem dedič odgovarja za zapustnikove dolgove in to pomeni zaradi univerzalnega pravnega nasledstva tudi procesno nasledstvo. Povedano drugače: če ima upnik ustrezni izvršilni naslov proti zapustniku in je postopek proti dolžniku že stekel (v našem primeru gre za pravnomočni sklep o izvršbi), ni treba vložiti nove tožbe proti dediču ali še manj priglašati tako terjatev v zapuščinskem postopku. Upniki niso dediči v zapuščinskem postopku. Zato lahko mimo zapuščinskega postopka oziroma v pravdi ali izvršilnem postopku, če je že tak postopek tekle proti zapustniku, nadaljujejo postopek oziroma terjajo svoje terjatve od dediča, vendar vse do višine podedovanega premoženja.

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe o nadaljevanju postopka (8. člen ZPP), se dedič ne more upirati nadaljevanju, če je podedoval premoženje in vse do višine podedovanega premoženja. Zato ni treba soglasja dediča. Na podlagi 365. člena ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.