Jedro

Z ravnanjem toženke, ki je odklopila plin in demontirala oba bojlerja, tožnica ni bila protipravno vznemirjena. Iz ugotovitev sodišča izhaja, da je do odklopa plina in demontaže obeh bojlerjev prišlo že dne 6. 10. 2009. O odklopu in demontaži je bila tožnica s strani toženke seznanjena, vendar temu ni nasprotovala. Nenazadnje jo takšno stanje ni motilo vse do vložitve tožbe leta 2014. Toženka je pred odklopom in demontažo pridobila soglasje takratnega začasnega upravitelja zapuščine, ki je imel 60 % delež na predmetni nepremičnini.

Priklop plina predstavlja posel, ki presega okvire rednega upravljanja. Tožnica bi morala tožbeni zahtevek za ponovni vklop plina naperiti zoper vse solastnike predmetne nepremičnine in ne le zoper toženko. Ker toženka samostojno ne bi mogla urediti priklop plina, je tožbeni zahtevek že zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da tožena stranka opusti protipravno vznemirjanje in poseganje v solastninsko pravico tožnice do 1/10 na nepremičnini v stanovanjski hiši na naslovu X, na način, da je onemogočila rabo plina v stavbi s tem, da je brez soglasja tožnice in drugih solastnikov nepremičnine naročila, da se izključi plinski priključek in demontirala dva bojlerja za ogrevanje vode v kopalnici in kuhinji v 1. nadstropju stanovanjske hiše. Nadalje je zavrnilo tudi zahtevek, da je tožena stranka dolžna vzpostaviti prejšnje posestno stanje na način, da na svoje stroške naroči, omogoči oziroma izvede plinski priključek in montažo dveh bojlerjev za ogrevanje vode v kopalnici in kuhinji, v 1. nadstropju stanovanjske hiše na naslovu X ter da se toženi stranki prepove v bodoče s takimi in podobnimi ravnanji posegati v solastninsko pravico tožeče stranke na nepremičnini večstanovanjske hiše na naslovu X (1. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti njene pravdne stroške v znesku 62,55 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila (2. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge iz določbe 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V uvodu navaja, da se z odločitvijo ne strinja in da je v več delih v nasprotju sama s seboj in so zaradi tega podane absolutne bistvene kršitve določb, da vsebuje pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti in v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Nadalje navaja, da je ugotovitev sodišča, da toženkino ravnanje ni otežilo tožničnine soposesti, ker slednja tam ne živi, irelevantno. Tožnica je solastnica nepremičnine v obsegu do 1/10 in poleg tega še dedinja po pokojnem F. M. Tožnica res ne živi v nepremičnini, se pa z ravnanjem toženke posega v njeno solastninsko pravico na tej nepremičnini, ki se s tem ravnanjem uničuje. Brez soglasja tožnice in drugih solastnikov nepremičnine je tožena stranka z odklopom električne energije, onemogočenjem rabo plina v stavbi in demontažo dveh bojlerjev za ogrevanje vode v kopalnici in kuhinji posegla v lastnino tožnice. Uveljavljanju tega varstva je namenjen institut negatorne tožbe. Čeprav del solastništva zaradi zapuščinskega postopka še ni urejen, predmet zapuščine ne sme ostati brez elektrike, vode in ogrevanja ter zaradi tega več kot desetletje propadati. Toženka z očitanimi ravnanji vznemirja tožničino rabo nepremičnine v daljšem obdobju in jo uničuje v obdobju, ko tožnica nepremičnino uživa, skrbi zanjo in plačuje ter odpravlja nastalo škodo. Pred sodiščem je tožnica izpovedala, da zaradi dolgotrajnega neogrevanja nepremičnine, povzročenega s toženkinim nezakonitim odklopom plina, nastaja škoda in sicer pojav zidne plesni in zidnih razpok. Prav tako se je pojavila nevarna hišna goba. Toplo vodo za čiščenje si mora segrevati na štedilniku, v hiši je mraz kot v grobu, tožnica si ne more skuhati niti čaja in mora biti zaradi mrazu v hiši kompletno oblečena. Toženka infrastrukturo v hiši odklaplja z namenom vznemirjanja tožnice, da jo prestraši ter odvrne od prihajanja v hišo. Pritožnica graja tudi obrazložitev sodišča, da tožbeni zahtevek zavrača, ker je tožnica stanje odklopa trpela 5 let preden je vložila tožbo. Vznemirjanje solastnine teče od odklopov dalje nepretrgano, za vložitev tovrstne tožbe pa ni predpisan noben rok. Tožnica se z dejstvom odklopa 5 let ni strinjala in je od toženke ves čas ustno zahtevala vzpostavitev prejšnjega stanja in ker se toženka na pozive ni odzvala, je bila tožnica prisiljena k tožbi. Za tožnico so tudi nesprejemljivi zaključki sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na toženkino nezmožnost dostopa do bojlerjev, ki naj bi se nahajala v zaklenjen prostoru in bi onemogočala izpolnitev tožbenega zahtevka toženki. Tožnica je izrecno izkazala pripravljenost na sodelovanje pri rešitvi tega problema, vendar je s strani toženke vse ostalo zgolj na dekleratorni ravni. Tožnica se je pred vložitvijo tožbe na Y. pozanimala o pogojih za ponoven priklop plina in dobila odgovor, da imajo plinomer v hrambi za ponoven priklop, da je za priklop potrebno plačati 100,00 EUR in da lahko omogočijo priklop tudi solastniku nepremičnine kot novemu lastniku. Pritožba pa na koncu tudi graja obrazložitev sodišča glede sklepčnosti, da bi morala tožnica v postopku tožbo vložiti tudi zoper preostale dediče. Pritožnica glede tega meni da temu ni tako, saj je toženka tista, ki je povzročila vznemirjanje z odklopom plina in ne ostali dediči ter da je ona dolžna vzpostaviti prejšnje stanje na način, da na svoje stroške naroči, omogoči oziroma izvede plinski priključek in montažo dveh bojlerjev za ogrevanje vode. S tem je tudi tožbeni zahtevek sklepčen in nedvomno izvršljiv.

3. Tožeča stranka je dne 3. 11. 2017 vložila dopolnitev pritožbe, ki pa je prepozna. Vložena je namreč po preteku 15 dnevnega pritožbenega roka od vročitve sodbe, ki je bila tožnici vročena 16. oktobra 2017. Pritožbeno sodišče je zato ni moglo upoštevati.

4. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožba, ki jo je vložila tožnica, je tožba zaradi varstva solastninske pravice – negatorna tožba. Stvarnopravni zakonik (SPZ) ureja zaščito pred vznemirjanjem v 99. členu, ko določa, da če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, lahko lastnik oziroma domnevni lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje (prvi odstavek). V nadaljevanju je urejeno tudi varstvo solastnika in skupnega lastnika pred vznemirjanjem, ki imata pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari, solastnik pa tudi pravico do tožbe za varstvo svoje pravice na delu stvari (100. člen SPZ). Pri presoji vznemirjanja je za uspeh z negatorno tožbo ob izkazani lastninski pravici potrebno, da je poseg tak, da dosega stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih glede na okoliščine vsakega primera. Za pravno varstvo namreč ne zadostuje obstoj vsakega posega v to pravico. Tožnica mora zatrjevati in dokazati, da je s temi posegi dejansko vznemirjena oziroma ovirana pri izvrševanju solastninske pravice.1

7. Pritožbeno sodišče uvodoma pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje (točka 18. sodbe), da z ravnanjem toženke (odklop plina in demontaža obeh bojlerjev) tožnica ni bila protipravno vznemirjena. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je do odklopa plina in demontaže obeh bojlerjev prišlo z dne 6. 10. 2009. O odklopu in demontaži je bila tožnica s strani toženke seznanjena, vendar ni temu nasprotovala. Nenazadnje jo to stanje ni motilo do vložitve tožbe, to je do leta 2014. Toženka pa je pred odklopom in demontažo pridobila soglasje takratnega začasnega upravitelja zapuščine (T. M.), ki predstavlja 6/10 deleža predmetne nepremičnine. O tem je pred sodiščem izpovedal T. M. in pojasnil, da sta se za odklop plina in demontažo bojlerjev, zaradi visokih stroškov, odločila s toženko in da so se takrat vsi solastniki strinjali, da se morajo stroški zmanjšati. Prav tako pa je povedal, da s strani tožnice glede tega ni bilo do vložitve tožbe nobenih nasprotovanj.

8. Utemeljene so sicer pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbami materialnega prava štelo toženkino ravnanje za posel rednega upravljanja. Odklop plina in demontaža bojlerjev na nepremičnini skladno z določbo 67. člena SPZ predstavlja posel, ki presega redno upravljanje, vendar pa, kot je bilo pojasnjeno že v prejšnji točki, ni bilo tožničinega nasprotovanja.

9. Nadalje so neutemeljene pritožbene navedbe, da za priklop plina zadostuje že tožbeni zahtevek, ki je uperjen samo zoper toženko in ne zoper vse solastnike. Priklop plina je dejanje, ki skladno z določbo 5. odstavka 67. člena SPZ predstavlja posel, ki presega okvire rednega upravljanja. Zahteva po soglasju vseh solastnikov izhaja tudi iz dopisov Y. d.o.o., z dne 13. 3. 2016 (priloga B16 v spisu), z dne 22. 2. 2017 (priloga B17 v spisu) in z dne 10. 4. 2017 (priloga A45 v spisu). Tožnica bi tako morala tožbeni zahtevek po ponovnem vklopu plina naperiti zoper vse solastnike predmetne nepremičnine in ne le zoper toženko. Ker toženka samostojno ne bi mogla urediti priklop plina, je tožbeni zahtevek zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije neutemeljen.

10. Prezreti ne gre tudi dejstva, da je bila toženka pripravljena oba električna bojlerja priklopiti nazaj na vodno omrežje, vendar je tožnica takšno ravnanje pogojevala z njeno obvezno navzočnostjo. Prav tako ji ni želela izročiti ključev, ki bi odpirali prostore, kjer se nahajata demontirana bojlerja. Drugačen zaključek ne ponujajo niti pavšalne pritožbene navedbe, kjer tožnica glede tega navaja, da je izkazala pripravljenost za sodelovanje pri rešitvi problema, vendar pa je s strani toženke vse ostalo na deklaratorni ravni. Pritožbeno sodišče je zato sledilo oceni sodišča prve stopnje, da je tožnica toženki omejila dostop do prostorov, kjer se nahajata demontirana bojlerja in s tem preprečila njuno ponovno uporabo.

11. Pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena za odločitev v zadevi (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v pritožbenem postopku. Tožeča stranka, ki s pritožbo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Toženi stranki pa stroški v zvezi s pritožbo niso nastali.

1 Sodba VSL I Cp 2872/2014 z dne 12. 12. 2014, Sodba VS II Ips 300/2005 z dne 18. 6 . 2007.