Jedro

Večinska sodna praksa stoji na stališču, da se v primeru, če nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, dedovanje ne izvede po določbah ZD, ampak je v takem primeru potrebno uporabiti ZPVAS. Premoženje postane last občine, dediči pa imajo pravico do nujnega deleža v gotovini.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom določilo obseg zapuščine po pok. F. K. in odločilo, da nepremičnine postanejo last Občine ..., ki je dolžna izplačati dedičem nujne deleže. V zemljiški knjigi je odredilo tudi vpis lastninske pravice na Občino ...

2. Zoper sklep se pritožuje Občina ... iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Trdi, da ni res, da nihče od dedičev ne bi bil član Agrarne skupnosti AA. Član te agrarne skupnosti je T. K., kar izhaja iz predloga za izdajo sklepa o dedovanju z 20. 11. 2012, iz zapisnika zapuščinske obravnave, iz potrdila o članstvu v agrarni skupnosti, iz sklepa o dedovanju s 3. 12. 2013 ter iz pravil agrarne skupnosti s 15. 3. 2014. Izstopna izjava z 18. 8. 2014 je brez dejanske in pravne veljave, saj o imenovanju in razrešitvi pristopnih članov odloča območni zbor agrarne skupnosti. O razrešitvi T. K. kot člana agrarne skupnosti območni zbor agrarne skupnosti ni odločal, zato je T. K. še vedno član agrarne skupnosti. Občina ... kot članica agrarne skupnosti ni bila seznanjena, da je T. K. podal izstopno izjavo.

Seznam upravičencev deležnih pravic agrarne skupnosti, ki se nahaja v prilogi C3 spisa, ni točen in je v nasprotju z vsebino dopolnilne odločbe Upravne enote ... z 11. 12. 2003 in s stanjem vpisov v zemljiški knjigi. Deležne pravice, ki pripadajo občini, pri izračunu vrednosti posamezne deležne pravice s strani sodišča niso bile upoštevane, zato je sodišče vrednost posamezne deležne pravice izračunalo napačno. S tem pa tudi vrednost nujnih deležev.

Tudi vrednost nepremičnin ni pravilno ugotovljena. Cenitve ni izdelal sodni izvedenec, postavljen s strani sodišča, zato se sodišče na to cenitev ne bi smelo opreti. Vrednosti deleža na skupni lastnini se ne da oceniti po tržni vrednosti, saj lastnik deleža z njim ne more prosto razpolagati ali trgovati, niti tržiti. Obe cenitvi sta stari več kot dve leti in pol, od tedaj do danes pa so se cene nepremičnin zmanjšale za približno 20 %, česar sodišče ni upoštevalo. Cenilec A.A. je cenilec za gozdarstvo in kmetijstvo, iz cenitve pa izhaja, da je cenil tudi stavbna zemljišča, za kar ni pooblaščen. Občina se s cenitvami ne strinja tudi iz razloga, ker je treba upoštevati vrednost nepremičnine v trenutku uvedbe dedovanja, to je od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji in ne v letu 2012. Sodišče je odločilo, da na podlagi osmega člena ZPVAS nepremičnine postanejo last občine, ki je dolžna v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa izplačati nujnim dedičem nujne deleže. Take določbe v ZPVAS ni. Zakon ne določa, da v primeru, da nobeden od dedičev ni član agrarne skupnosti, v zapuščinskem postopku postane nepremičnina last občine, niti ne določa, da mora občina izplačati nujnim dedičem nujne deleže. Tako stališče res izhaja iz nekaterih sodb, ki pa so nezakonite in v nasprotju z ZPVAS. V nasprotju so tudi z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter z Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Občina ne more izplačati deležev v gotovini, če za to nima predvidenih in rezerviranih stroškov v proračunu. Tako pojmovanje določb ZPVAS vodi v kršitev zakonodaje, ki ureja finančno poslovanje občin.

Občini je bila kršena pravica do izjave v postopku, saj je sodišče ni seznanilo s celotnim dejanskim stanjem, ampak ji je posredovalo zgolj nekatere listine v spisu ter jo spravilo v zmoto glede dejanskega stanja in vsebine odločilnih listin. Sodišče ji ni posredovalo izstopne izjave T. K. z 18. 8. 2014 in zapisnika obravnave z 2. 9. 2014, na katero občina ni bila vabljena. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD. Iz zapisnika s 4. 11. 2014 izhaja, da se zapuščinska obravnava preloži na nedoločen čas. Sodišče je postopalo v nasprotju z navedenim in kršilo postopek. Zgolj dejstvo, da je bila občina vabljena na narok, ki se ga ni udeležila, ne pomeni, da ji je bila dana možnost sodelovanja v postopku. Vabilu na narok, niti dopisu z 12. 11. 2014, niso bile priložene listine, iz katerih bi izhajalo, zakaj je občina na narok vabljena. Vabilu je bil priložen predlog za izdajo sklepa o dedovanju, ki ni posegel v položaj in pravice občine.

Z izpodbijanim sklepom so bile občini kršene ustavne pravice in svoboščine po 2., 14., 22., 23., 25., 33., 67. in 71. členu Ustave. Izpodbijana odločitev je odločitev presenečenja, je arbitrarna, samovoljna in neobrazložena.

3. Dedič T. K. je na pritožbo odgovoril in v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da nepremičnine last pokojnega K. F. postanejo lastnina občine, na območju katere ležijo, saj nobenemu od zakonitih dedičev ni mogoče vrniti v naravi premoženjskih pravic zaradi pravne nezmožnosti. Štelo je, da nihče od dedičev ni član Agrarne skupnosti AA. Dediči so zato upravičeni do nadomestila za premoženje, ki bi ga sicer dobili na podlagi zakona. Sodišče je odločitev oprlo na 8. člen Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic.(1)

6. Občina, ki je s tako odločitvijo postala lastnica nepremičnin pokojnega in je dolžna izplačati dedičem nujni dedni delež, odločitev izpodbija in trdi, da ji je bilo onemogočeno sodelovanje v postopku ter odvzeta pravica do izjave. Izpodbija tudi ugotovitev sodišča, da nobeden od dedičev ni član Agrarne skupnosti AA. Trdi, da je dedič T. K. član agrarne skupnosti, njegova izstopna izjava z 18. 8. 2014, pa je brez dejanske in pravne veljave, saj o imenovanju in razrešitvi članov odloča občni zbor agrarne skupnosti, ki o razrešitvi T. K. ni odločal. 7. Dedič T. K. je predlagal izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. V predlogu je navedel, da so bile zapustniku F. K. na podlagi dopolnilne odločbe Upravne enote ... z 11. 12. 2003 vrnjene v skupno last in posest določene nepremičnine, ki so bile upravičencem, nekdanjim članom Agrarne skupnosti AA, vrnjene na podlagi 8. člena ZPVAS. Predlagal je, naj sodišče v zapuščinskem postopku z dodatnim sklepom o dedovanju ugotovi skupni delež na nepremičninah, ki spada v zapuščino po pokojnem, ki naj ga deduje on, ki je zapustnikov vnuk in je tudi član agrarne skupnosti.

8. Prvostopenjsko sodišče je sledilo njegovemu predlogu in 3. 12. 2013 izdalo sklep o dedovanju, s katerim je odločilo, da T. K. deduje zapuščino, ter da je dolžan izplačati nujne dedne deleže ostalim dedičem. Zoper sklep se je dedič T. K. pritožil ter izpodbijal cenitev agrarne skupnosti. Višje sodišče je njegovi pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

9. Na novi zapuščinski obravnavi je dedič T. K. sodišče seznanil, da je izstopil iz Agrarne skupnosti AA, o tem vložil v spis dokumentacijo in uveljavljal nujni dedni delež. Sodišče s tem Občine ... ni seznanilo. Pač pa je občino vabilo na zapuščinsko obravnavo 4. 11. 2014. Občina se vabilu ni odzvala. Sodišče je nato občini poslalo delno odločbo Upravne enote ... z 9. 8. 1996, dopolnilno odločbo Upravne enote ... z 11. 12. 2003, seznam upravičencev deležnih pravic, dopis Agrarne skupnosti AA s 5. 6. 2012, cenilni elaborat s 5. 5. 2012 ter cenitveno poročilo s 7. 5. 2012. Občina je nato z dopisom obvestila sodišče, da se strinja s predlaganim sklepom o dedovanju, ki ga je vložil T. K. Z zatrjevanim dejstvom, da je F. K. iz agrarne skupnosti izstopil, sodišče občine ni seznanilo. Sodišče je nato izdalo izpodbijani sklep, v katerem je ugotovilo, da nihče od zakonitih dedičev ni član Agrarne skupnosti AA ter jim zato ni mogoče v naravi vrniti premoženjskih pravic.

10. Občina v pritožbi utemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da ji je onemogočilo sodelovanje v postopku ter izjavljanje v njem, s čemer je kršilo določila postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.(2) Občina tako do prejema izpodbijanega sklepa niti ni bila seznanjena z dejstvom, ki ga je ugotovilo sodišče in ki mu občina nasprotuje, da naj bi dedič F. K. iz agrarne skupnosti izstopil ter da naj nobeden od dedičev ne bi bil član agrarne skupnosti. V pritožbi občina navaja, da je dedič F. K. še vedno član agrarne skupnosti, saj o njegovem izstopu ni odločal občni zbor agrarne skupnosti ter se pri tem sklicuje na interna pravila agrarne skupnosti. Navedeno pa je bistvenega pomena za pravilno odločitev o zadevi. Sodišče je namreč ugotovilo, da nobeden od dedičev ni član agrarne skupnosti, občina pa zatrjuje in izkazuje drugače. Zaradi navedenega je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, da sodišče ugotovi, ali je T. K. (še) član Agrarne skupnosti AA.

11. Pritožnica v pritožbi nasprotuje tudi izračunani vrednosti posameznih deležnih pravic in nujnih dednih deležev ter cenitvi nepremičnin. Meni (tudi), da v primeru, če nepremičnine postanejo njena last, ni dolžna nujnim dedičem izplačati nujnih dednih deležev. Gre za vprašanja s katerimi se bo moralo ukvarjati sodišče, ko bo ugotovilo, če je kateri od dedičev član agrarne skupnosti. Glede pritožbene trditve, da občina v primeru, da postane lastnica nepremičnin ni dolžna plačati njenih dednih deležev, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da večinska sodna praksa stoji na stališču, da se v primeru, če nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, dedovanje ne izvede po določbah Zakona o dedovanju (ZD), ampak je v takem primeru potrebno uporabiti ZPVAS. Premoženje postane last občine, dediči pa imajo pravico do nujnega deleža v gotovini (primerjaj sodbo VSL II Cp 3509/2012, sklep VSL II Cp 1536/2013, sklep VSL I Cp 3298/2012, sklep VSK Cp 1102/2007 in sklep VSK Cp 1146/2007). Drugačno stališče je bilo zavzeto v sklepu VSL I Cp 180/2015, po katerem občina v primeru, da mora sama prevzeti premoženjske pravice po 8. členu ZPVAS, ni dolžna dedičem izplačati nujnega deleža. 12. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP). Napotki so razvidni iz obrazložitve tega sklepa.

Op. št. (1): Ur. list RS, št. 5/1994 in naslednji, v nadaljevanju ZPVAS.

Op. št. (2): Ur. list RS, št. 26/1999 in naslednji; v nadaljevanju ZPP.