Jedro

Sodišče prve stopnje je napačno razlogovalo, da v postopku izvršbe oziroma v konkretnem postopku ni pomembno, ali je med dolžnikom in upnikovo materjo po sklenitvi dogovora pred CSD (t. j. izvršilnim naslovom) obstajala zunajzakonska skupnost. Dolžnik je v svojem ugovoru in nadaljnji vlogi navajal, da je upnika ves čas, tudi po polnoletnosti v času šolanja preživljal, da je družina živela skupaj in da se je upnikova pravica do preživljanja v času trajanja družinske skupnosti izvrševala na drug način. Ob ponovni vzpostavitvi družinske skupnosti staršev in mladoletnega otroka nastopi položaj, ko se pravica do preživljanja v času trajanja družinske skupnosti in preživljanja otroka v okviru skupnega gospodinjstva izvršuje na drug način, ne pa z nakazovanjem oziroma izročanjem denarnih zneskov preživnine, določenih z izvršilnim naslovom. Dolžniku v takšnem primeru tudi ni potrebno predložiti posebnega pisnega dogovora z materjo oziroma upnikom samim, saj je takšen dogovor potreben zgolj, ko starša ne živita skupaj.3

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi (I. točka izreka). Naložilo mu je, da upniku v roku 8 dni povrne 518,33 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude pri plačilu (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se dolžnik po pooblaščenki pravočasno pritožuje. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki se v postopku izvršbe uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Izpostavlja, da je podrobno pojasnil in predložil dokazila, da je s svojo partnerko oziroma upnikovo materjo živel v zunajzakonski skupnosti. Ta je razpadla v mesecu maju 2021. Upnika je ves čas preživljal, vključno v času njegovega šolanja, ko je bil že polnoleten. Do zapisa dogovora o dolžnosti in usklajevanju preživnine pri CSD Žalec je prišlo zgolj formalno zaradi ureditve socialnih transferjev upnikove matere. Upnikova pravica do preživljanja sicer ni prenehala, se je pa zaradi preživljanja otroka v okviru skupnega gospodinjska izvrševala na drug način in ne z nakazovanjem oziroma izročanjem denarnih zneskov preživnine. Sklicuje se na odločbi Višjega sodišča v Mariboru I Ip 786/2021 in I Ip 568/2017, hkrati pa izpostavlja, da je sklicevanje sodišča prve stopnje na sklep Višjega sodišča v Kopru I Ip 20/2018 zmotno in se v konkretni zadevi ne more uporabiti. Sodišče prve stopnje je tudi površno povzelo sklep Višjega sodišča v Celju I Ip 93/2018, ko je navedlo, da obstoj zunajzakonske skupnosti ni pravno pomembno dejstvo v tem postopku, temveč se ta ugotavlja v premoženjskih razmerjih med partnerjema. V konkretni odločbi je namreč navedeno, da lahko ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ predstavlja nadomestni dogovor med staršema, da zavezanec ne plačuje preživnine, temveč na drug ustrezen način prispeva k plačevanju stroškov življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Ob tem zatrjuje, da je mogoče – v kolikor izrecnega pisnega dogovora ni, starša pa živita v določeni intenzivni zunajzakonski skupno – da je do takega sporazuma prišlo na podlagi konkludentnih dejanj, kar utemeljuje s sklicevanjem na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 4137/2011. S sklicevanjem na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1310/2020 je sodišče prve stopnje zavzelo napačno stališče, da dolžnik ni predložil nobenega listinskega dokaza o morebitnem pisnem dogovoru med dolžnikom in upnikovo materjo oziroma ob upnikovi polnoletnosti, z njim samim. Pri tem iz omenjene odločbe izpusti zapis, da je mogoč tudi drugačen način izpolnitve preživninske obveznosti, kar sicer ni mogoče pri pobotanju medsebojnih terjatev zakoncev iz naslova skupnega premoženja. Sodišče prve stopnje je tako zavzelo napačno stališče, da v postopku izvršbe zaradi izterjave preživnine ni pomembno ter dopustno ugotavljati, ali je med dolžnikom in upnikovo materjo še po sklenitvi dogovora pri CSD Žalec obstajala zunaj zakonska skupnost. Posledično neutemeljeno ni izvedlo predlaganih dokazov. Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov in ni razpisalo obravnave, pritožniku tudi ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Prav tako opozarja, da mu tudi ni vročilo vloge z dne 27. 6. 2022 na katero se sklicuje v 3. točki izpodbijanega sklepa in mu ni dalo možnosti izjasnitve glede navedb v tej vlogi. Opozarja še na svoje navedbe, da upnik ni dokazal neprekinjenega rednega šolanja, saj je v spis vložil zgolj potrdilo o šolanju, iz katerega izhaja, da je zaključil študijski program – diplomirani ekonomist in potrdilo, da je vpisan na magistrsko izobraževanje. Do teh navedb se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v po pooblaščencu podanem odgovoru na pritožbo navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato naj se zavrne in sklep potrdi. Med odgovarjanjem na pritožbene očitke izpostavlja, da je sklep o izvršbi izdan na podlagi Dogovora o dolžnosti, višini in usklajevanju preživnine, ki je bil sklenjen pred CSD Žalec 11. 3. 1998. Na ta izvršilni naslov je sodišče vezano. Neupoštevne so dolžnikove navedbe o domnevni zakonski skupnosti, saj se ta ne nanaša na veljavnost sklenjenega dogovora, v pritožbi pa napačno povzema sodno prakso. Opozarja še na pravilno in zakonito ugotovitev sodišča prve stopnje, da pravica do preživnine ne zastara, saj zastaranje ne teče med starši in otroci, dokler traja roditeljska pravica oziroma se otrok redno šola, kakor se je to upnik. Ker pa gre za judikatno terjatev, začne teči 10-letni zastaralni rok po polnoletnosti. Priglaša stroške pritožbenega odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi Dogovora o dolžnosti, višini in usklajevanju preživnine sklenjenega pred CSD Žalec št: ... z dne 11. 3. 1998, ki predstavlja izvršilni naslov. Na podlagi predmetnega izvršilnega naslova upnik izterjuje preživninske obroke do 26. leta starosti.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v skladu z 358. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) zastaranje med starši in otroci ne teče, dokler traja roditeljska pravica oziroma starševska skrb (prvi odstavek 152. člena Družinskega zakonika; v nadaljevanju DZ), dolžnost preživljanje otroka pa traja tudi po polnoletnosti otroka ali najdlje do 26. leta, če se ta redno šola (drugi odstavek 183. člena DZ). Ker upnikova terjatev predstavlja judikatno terjatev, za katero velja 10 letni zastaralni rok (356. člen OZ) in ker je upnik 18 let dopolnil 7. 6. 2012, predlog za izvršbo pa je bil vložen 17. 3. 2022, kar vse pritožbeno ni sporno, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je dolžnikov ugovor v delu, ki se nanaša na zastaranje terjatve, neutemljen.

7. Sodišče prve stopnje pa je napačno razlogovalo, da v postopku izvršbe oziroma v konkretnem postopku ni pomembno, ali je med dolžnikom in upnikovo materjo po sklenitvi dogovora pred CSD (t. j. izvršilnim naslovom) obstajala zunajzakonska skupnost. Stališče sodišča prve stopnje, da ponovna vzpostavitev življenjske skupnosti med staršema sama po sebi še ni ugovorni razlog po 8. točki 55. člena ZIZ, je sicer lahko pravilno, v kolikor starš ob ponovni vzpostavitvi zunajzakonske skupnosti v okviru skupnega gospodinjstva ne preživlja tudi otroka oziroma med njimi ne obstaja tudi družinska skupnost.1 A kot utemeljeno izpostavlja pritožba, dolžnik v svojem ugovoru in nadaljnji vlogi ni zatrjeval zgolj obstoja zunajzakonske zakonske skupnosti. Navajal je, da je upnika ves čas, tudi po polnoletnosti, v času šolanja preživljal, da je družina živela skupaj in da se je upnikova pravica do preživljanja v času trajanja družinske skupnosti izvrševala na drug način. V potrditev svojih navedb je predlagal izvedbo posameznih dokazov, zaslišanje strank in prič, ki jih sodišče prve stopnje zaradi zgoraj povzetega napačnega materialnopravnega izhodišča ni izvedlo. Zato dolžnik utemeljeno navaja, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Pritožba se v tem delu utemeljeno sklicuje na sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 786/2021 z dne 23. 2. 2022. Kot izhaja iz predmetne odločbe, nastopi ob ponovni vzpostavitvi družinske skupnosti staršev in mladoletnega otroka položaj, ko se pravica do preživljanja v času trajanja družinske skupnosti in preživljanja otroka v okviru skupnega gospodinjstva izvršuje na drug način,2 ne pa z nakazovanjem oziroma izročanjem denarnih zneskov preživnine, določenih z izvršilnim naslovom. Dolžniku v takšnem primeru tudi ni potrebno predložiti posebnega pisnega dogovora z materjo oziroma upnikom samim, na kar pravilno opozarja pritožnik s sklicevanjem na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 4137/2011 z dne 21. 12. 2011, saj je takšen dogovor potreben zgolj, ko starša ne živita skupaj.3

8. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena, 366. člen in prvi odstavek 355. člena ZPP).

9. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje vsebinsko presodi dolžnikove (in upnikove) navedbe, ali je med njim in upnikovo materjo obstajala zunajzakonska skupnost ter da je preživljal upnika v okviru skupnega gospodinjstva oziroma družinske skupnosti. V ta namen naj izvede narok za obravnavo ugovora (58. člen ZIZ) in na njem izvede dokaze, za katere meni, da so pomembni za odločbo. Zaradi zagotavljanja načela kontradiktornosti gre še vročiti upnikovo vlogo z dne 27. 6. 2022 dolžniku v izjavo, opredeliti pa se bo potrebno tudi do dolžnikovih ugovornih navedb glede neizkazanosti neprekinjenega šolanja s strani upnika.

10. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Kar v bistvenem izhaja tudi iz sklepa Višjega sodišča v Celju I Ip 93/2018 z dne 18. 4. 2018, ki ga je povzelo sodišče prve stopnje. 2 Torej ravno s preživljanjem otroka v okviru skupnega gospodinjstva. 3 Smiselno enako to izhaja tudi iz zgoraj povzete odločbe Višjega sodišča v Mariboru I Ip 786/2021 z dne 23. 2. 2022.