Jedro

Pravnim osebam se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu (1. odst. 133. člena ZPP). Za pravilno vročitev torej ni potrebno, da se pisanje izroči izključnopooblaščeni osebi ali direktorju (zakonitemu zastopniku) pravne osebe, saj zadostuje že izročitev kateremu koli delavcu, ki se takrat nahaja v prostorih oziroma na sedežu pravne osebe. Pri tem pa izraza "delavec" ni treba razumeti dobesedno, ne torej samo kot osebo, ki je pri pravni osebi v rednem delovnem razmerju, temveč ga je treba razlagati širše, odvisno pač od okoliščin vsakega posameznega primera. Takšna okoliščina je lahko tudi dejstvo, da ima oseba, ki ji je bilo izročeno pisanje, v pravni osebi določeno funkcijo, zlasti poslovodno.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se v 2. in 3. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba v 1. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna - tožeči stranki plačati 1.423.200,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 600.000,00 SIT od 23.7.2002 do plačila, od 600.000,00 SIT od 1.8.2002 do plačila in od 223.200,00 SIT od 21.5.2002 do plačila (1. točka izreka), - tožeči stranki plačati 5.370,00 EUR z 8 % letnimi zamudnimi obrestmi od 23.5.2002 do plačila, vse v tolarski protivrednosti po prodajnem podjetniškem tečaju NLB d.d. za EUR na dan plačila (2. točka izreka), - tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 245.471,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.5. 2004 do plačila (3. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je bila sodba izdana v nasprotju s 1., 3. in 4. točko 1. odst. 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da sodišče druge stopnje sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Ne drži pritožbena trditev, da za izdajo zamudne sodbe ni bil izpolnjen pogoj iz 1. točke 1. odst. 318. člena ZPP, ker da je povratnico podpisal J. L. in ne direktorica tožene stranke D. L.. Tožena stranka je pravna oseba, pravnim osebam pa se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu (1. odst. 133. člena ZPP). Za pravilno vročitev torej ni potrebno, da se pisanje izroči izključno pooblaščeni osebi ali direktorju (zakonitemu zastopniku) pravne osebe, saj zadostuje že izročitev kateremu koli delavcu, ki se takrat nahaja v prostorih oziroma na sedežu pravne osebe. Pri tem pa izraza "delavec" ni treba razumeti dobesedno, ne torej samo kot osebo, ki je pri pravni osebi v rednem delovnem razmerju,temveč ga je treba razlagati širše, odvisno pač od okoliščin vsakega posameznega primera. Takšna okoliščina je lahko tudi dejstvo, da ima oseba, ki ji je bilo izročeno pisanje, v pravni osebi določeno funkcijo, zlasti poslovodno. Tako pa je tudi v obravnavanem primeru, saj je iz podatkov spisa razvidno, da je J. L. namestnik direktorja tožene stranke. Zato ni nobenega dvoma, da je bila toženi stranki tožba vročena pravilno.

Ne drži niti pritožbena trditev, kolikor se nanaša na 1. točko izreka, da je bila sodba izdana v nasprotju s 3. in 4. točko 1. odst. 318. člena ZPP. Utemeljenost tega dela tožbenega zahtevka (2 x 600.000 SIT + 223.000 SIT = 1.423.200 SIT s pripadajočimi obrestmi) iz dejstev, ki so navedena v tožbi vsekakor izhaja. Gre za povsem konkretna dejstva, in sicer, - da je tožena stranka glede na obseg opravljenega dela upravičena največ do polovice s pogodbo dogovorjenega honorarja, to je do 1.500.000 SIT (povečano za 20% DDV

1.800.000,00 SIT); - da je tožeča stranka toženi stranki po pogodbi poravnala 2.500.000 SIT (povečano za 20% DDV 3.000.000 SIT); - da je tožeča stranka toženi stranki plačala 186.000 SIT (povečano za 20% DDV 223.000 SIT) za registracijo domen, tožena stranka pa ji nikoli ni izročila seznama plačanih registriranih domen.

Neupoštevna je zato pritožbena navedba, da je zahtevek (v tem delu) določen povsem abstraktno. Ali so ta dejstva resnična, pa se pri izdaji zamudne sodbe ne ugotavlja, saj velja domneva, da jih je tožena stranka s tem, ko na tožbo ni odgovorila, priznala.

Zakaj naj bi sodišče prve stopnje zamudno sodbo glede doslej obravnavanega dela tožbenega zahtevka izdalo v nasprotju s 4. točko 1. odst. 318. člena ZPP, tožena stranka ne pojasnjuje. Take kršitve postopka pa sodišče druge stopnje ni našlo niti pri preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti. Pri tem je še ugotovilo, da je obrazložitev sodbe, kolikor se nanaša na ta del tožbenega zahtevka (pa čeprav gre le za povzetek zakonskih določb), zadostna in da je zato sodbo v tem delu mogoče preizkusiti.

To pa ne velja za tisti del sodbe, ki se nanaša na ostali del tožbenega zahtevka (5.370 EUR v tolarski protivrednosti s pripadajočimi obrestmi). Iz tožbenih navedb namreč ni povsem jasno razvidno, zakaj naj bi bila tožeča stranka upravičena do vračila navedenega zneska, zato bi bilo moralo sodišče prve stopnje tožbene navedbe v tem delu temeljiteje preizkusiti in svojo odločitev podpreti s podrobnejšimi razlogi. Ker ni ravnalo tako, pa zgolj skopa obrazložitev, da izhaja utemeljenost (tudi tega dela) tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne omogoča, da bi se sodba v tem delu lahko preizkusila. Zato je v tem delu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo delno razveljavilo in zadevo v razveljavljenem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 334. člena ZPP), delno pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

Ker je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo delno razveljavilo glede glavne stvari, jo je razveljavilo tudi glede celotnih pravdnih stroškov, odločitev o pritožbenih stroških pa pridržalo za končno odločbo (4. odst. 165. člena ZPP).