Jedro

Skladno z 92. členom ZŠtip-1 mora štipendist, če ta zakon ne določa drugačnih oziroma dodatnih obveznosti pri posamezni vrsti štipendije, vsako leto uspešno zaključiti posamezni letnik, za katerega je prejemal štipendijo, razen v primerih iz prvega odstavka 87. člena tega zakona. Štipendist je upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendij, če v vsakem naslednjem šolskem ali študijskem letu izpolnjuje vse pogoje po tem zakonu in če je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo ter se vpisal v višji letnik, kar določa 90. člen, razen če so podani zakonsko določeni opravičljivi razlogi, zaradi katerih štipendist letnika ni uspešno zaključil. V prvem odstavku 95. člena je ZŠtip-1 uredil mirovanje. Zakonodajalec je prejemanje štipendije v primeru ponavljanja letnika in podaljšanja študentskega statusa opredelil v prvem odstavku 87. člena ZŠtip-1, pri čemer je v četrtem odstavku izvzel primer, ko štipendist letnika, ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov.

Kot pravilno ugotavlja sodišče v 6. točki obrazložitve je podaljšanje štipendijskega razmerja zaradi opravičljivih razlogov, po izrecni določbi drugega odstavka 87. člena ZŠtip-1 dopustno le enkrat na posamezni ravni izobraževanja. Če štipendist ponavlja letnik, ker iz dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov letnika ni izdelal, se štipendija izplačuje. Pa vendar gre pri tožniku za drugačno dejansko stanje. Tožniku je bilo štipendijsko razmerje na isti (visokošolski) ravni izobraževanja zaradi opravičljivih razlogov v študijskem letu 2018/2019, že podaljšano, zato štipendijskega razmerja na isti ravni izobraževanja ni mogoče več podaljšati. V tem primeru lahko štipendijsko razmerje le miruje.

Skladno s 63. členom ZDSS-1 je okvir sodnega postopka zamejen z mejami predsodno izvedenega upravnega postopka, saj se v socialnih sporih ugotavlja, ali so bile z izpodbijanim aktom tožnikom kršene pravice ali pravne koristi iz sistema socialne pravne varnosti zaradi dokončnega upravnega akta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca številka: ... z dne 5. 10. 2023 in odločbe CSD A. številka: ... z dne 6. 10. 2022 ter da se zadeva vrne v ponovno upravno odločanje.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Sodba je nezakonita in se je ne da preizkusiti. Sodišče bi moralo odločati v mejah postavljenega tožbenega zahtevka skladno z 2. členom ZPP in skladno s trditvami iz odločbe z dne 5. 10. 2022. Sodišče se je oprlo na podlago, ki jo toženec ni zatrjeval in ne izhaja iz odločbe z dne 5. 10. 2022 in ne odgovora na tožbeni zahtevek. Tožba je vložena, ker je toženec izdal odločbo, s katero je zatrjeval, da tožnik ni izkazal opravičljivih razlogov za ponovno prejemanje štipendije, česar ne potrjujejo s strani tožnika predložene listine. Toženec v odgovoru na tožbo ni zatrjeval, da tožnik ni upravičen do prejemanja štipendije za študijsko leto 2021/2022, ker je prejemal štipendijo v študijskem letu 2018/2019 zaradi ponavljanja letnika iz opravičljivih razlogov. Sodišče je spregledalo, da iz obrazložitve odločbe z dne 5. 10. 2022 izhaja, da tožnik ni predložil zdravniške dokumentacije, iz katere bi bilo mogoče sklepati, da so bile njegove zdravstvene težave tako intenzivne, da so mu onemogočale izpolnjevanje študijske obveznosti. Prav tako je bilo ugotovljeno, da tožnik ni izkazal izjemnih družinskih ali socialnih okoliščin iz 3. alineje prvega odstavka 87. člena, ki bi bile podane v tolikšni meri, da so vplivale na zmanjšanje učnih ali študijskih sposobnosti štipendista. Zaradi tega ni mogel izpolniti svojih študijskih obveznosti. Sodba je protispisna, ker bi moralo sodišče odločati na podlagi listin, ki so v spisu. Ne drži trditev sodišča iz 7. točke sodbe, da je bilo štipendijsko razmerje zaradi opravičljivih razlogov podaljšano že v študijskem letu 2018/2019 ter da mu štipendijskega razmerja na isti ravni izobraževanja ni dopustno podaljševati. Sodišče je spregledalo, da je bil v študijskem letu 2017/2018, ko je bil udeležen kot sopotnik v prometni nesreči in se je poškodoval, vpisan na fakulteto B. v C. v 1. letnik. V študijskem letu 2018/2019 študija na isti fakulteti ni bilo mogoče nadaljevati, ker je bil ukinjen program. Prisiljen se je bil vpisati na drugo fakulteto. Izbral je fakulteto D. v E. Zato ne drži, da mu štipendijskega razmerja na isti ravni izobraževanja ni več dopustno podaljšati, saj gre za drugo fakulteto in ne gre za isto raven, kot je to napačno upoštevalo sodišče. Toženec se sploh ni skliceval na razlog, ki izhaja iz 7. točke, zato bi moralo sodišče ugotavljati le, ali je pravočasno izkazal opravičljive zdravstvene razloge in socialne razmere, ki so mu onemogočale, da pravočasno opravi študijske obveznosti.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravno pravilnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja in ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane.

5.Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca številka: ... z dne 5. 10. 2023 v zvezi z odločbo CSD A. številka: ... z dne 6. 10. 2022, s katero je bilo odločeno, da tožniku, državna štipendija, ki mu je bila priznana z odločbo CSD z dne 18. 10. 2021 za študijsko leto v letu 2022/2023, miruje in se ne izplačuje.

6.Sodišče je v 6. točki obrazložitve povzelo ustrezno pravno podlago za odločitev. Skladno z 92. členom ZŠtip-1 mora štipendist, če ta zakon ne določa drugačnih oziroma dodatnih obveznosti pri posamezni vrsti štipendije, vsako leto uspešno zaključiti posamezni letnik, za katerega je prejemal štipendijo, razen v primerih iz prvega odstavka 87. člena tega zakona. Štipendist je upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendij, če v vsakem naslednjem šolskem ali študijskem letu izpolnjuje vse pogoje po tem zakonu in če je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo ter se vpisal v višji letnik, kar določa 90. člen, razen če so podani zakonsko določeni opravičljivi razlogi, zaradi katerih štipendist letnika ni uspešno zaključil. V prvem odstavku 95. člena je ZŠtip-1 uredil mirovanje. Zakonodajalec je prejemanje štipendije v primeru ponavljanja letnika in podaljšanja študentskega statusa opredelil v prvem odstavku 87. člena ZŠtip-1, pri čemer je v četrtem odstavku izvzel primer, ko štipendist letnika, ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov.

7.Ni podana pavšalno zatrjevana protispisnost, ki predstavlja kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, če sodišče v nasprotju z dokazom v sodbi reproducira njegovo vsebino in na podlagi tega sprejme dokazne zaključke.

8.Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, da je ne bi bilo mogoče preizkusiti. Ne gre za absolutno bistveno kršitev, če se sodišče ne bi opredelilo do navedb in izvajanja, ki za razsojo zadeve niso odločilna, to še zlasti, kadar gre za nestrinjanje z uporabo materialnega prava, pravno naziranje tožnika pa je napačno. Ne samo, da sodba vsebuje odločilna dejstva ter pravne razloge, tako da jo je mogoče preizkusiti, temveč je sodišče ustrezno odgovorilo na tožbene trditve in se opredelilo do vseh nosilnih pravnih naziranj in jih tudi ustrezno obrazložilo.

9.Neuspešen mora ostati pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče izdati zamudno sodbo. Sodišče je v 4. točki obrazložitve obrazložilo, da pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 273. člena ZPP niso podani. Ob vpogledu v sodni spis pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženec prejel tožbo 30. 11. 2023, kar je razvidno iz podpisane vročilnice, odgovor na tožbo pa je podal priporočeno po pošti 22. 12. 2023, kar potrjuje dohodna štampiljka na list. št. 9, zaradi česar je neutemeljen pritožbeni očitek o nepravočasnem odgovoru na tožbo.

10.Neutemeljen je nosilni pritožbeni očitek, da je sodišče pri odločanju prekoračilo tožbeni zahtevek in s tem postopalo v nasprotju z 2. členom ZPP. Iz izpodbijanih odločb je razvidno, da se tožniku štipendija ne izplačuje, ker mu štipendijsko razmerje miruje na podlagi 95. člena ZŠtip-1. Ključni razlog, da tožniku državna štipendija v šolskem letu 2022/2023 miruje in se mu ne izplačuje, je oprt na 1. alinejo prvega odstavka 95. člena ZŠtip-1, ker je bil tožnik že v študijskem letu 2021/2022 vpisan v 3. (isti) letnik izobraževalnega organa. Toženec se je o zdravstvenih razlogih opredelil le v smislu tožnikovih trditev. Skladno s 63. členom ZDSS-1 je okvir sodnega postopka zamejen z mejami predsodno izvedenega upravnega postopka, saj se v socialnih sporih ugotavlja, ali so bile z izpodbijanim aktom tožnikom kršene pravice ali pravne koristi iz sistema socialne pravne varnosti zaradi dokončnega upravnega akta.

11.Kot pravilno ugotavlja sodišče v 6. točki obrazložitve je podaljšanje štipendijskega razmerja zaradi opravičljivih razlogov, po izrecni določbi drugega odstavka 87. člena ZŠtip-1 dopustno le enkrat na posamezni ravni izobraževanja. Če štipendist ponavlja letnik, ker iz dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov letnika ni izdelal, se štipendija izplačuje. Pa vendar gre pri tožniku za drugačno dejansko stanje. Tožniku je bilo štipendijsko razmerje na isti (visokošolski) ravni izobraževanja zaradi opravičljivih razlogov v študijskem letu 2018/2019, že podaljšano, zato štipendijskega razmerja na isti ravni izobraževanja ni mogoče več podaljšati. V tem primeru lahko štipendijsko razmerje le miruje.

12.Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu razlogovanju, da pri tožniku niso obstajali razlogi za podaljšanje štipendijskega razmerja na isti ravni izobraževanja, ker je bil v študijskem letu 2017/2018 vpisan na drugo fakulteto. Tožnikova trditev, da se je bil prisiljen vpisati na drugo fakulteto, pa v tem sporu ne predstavlja pravno pomembnega dejstva. Tožnik zmotno tolmači, da ne gre za isto raven izobraževanja, ker gre za različni fakulteti. V Republiki Sloveniji se pridobljena izobrazba v ravni izobrazbe sicer lahko razvršča po dveh različnih pravnih podlagah, vendar se za stopnjo izobrazbe šteje zadnja dokončana stopnja, ne glede na število poizkusov ali let, ko opravlja naslednjo stopnjo. Opravljanje študijskih obveznosti na različnih fakultetah v okviru visokošolske ravni šteje tako za isto raven izobraževanja.

13.Ker tožniku na isti ravni izobraževanja štipendijskega razmerja, zaradi že realizirane pravice do ponavljanja zaradi opravičljivih zdravstvenih razlogov, ni več dopustno podaljšati, so tožnikove trditve v smeri obstoja zdravstvenih in izjemnih družinskih ter socialnih okoliščin, za razsojo zadeve nerelevantne.