Jedro

Ustavno sodišče RS je v odločbi št. Up-630/02-11 z dne 28. 10. 2002 obravnavalo vprašanje, pod kakšnimi pogoji je mogoče šteti za skladno z odločbo 51. člena ZLV določanje kandidatur, pri katerem so sodelovali tako člani politične stranke, ki nimajo prebivališča v občini, za katero se sestavlja kandidatura, kot tudi člani, ki imajo prebivališče v tej občini. Sprejelo je stališče, da je takšen način določanja kandidatur mogoč, vendar samo pod pogojem, da iz volilnega materiala (zapisnika o določitvi kandidatov) nedvoumno izhaja, da so kandidaturo določili (tudi) člani stranke, ki imajo stalno prebivališče v zadevni občini, s tajnim glasovanjem.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Občinska volilna komisija Mestne občine Ž. je z izpodbijano odločbo zavrnila listo kandidatov stranke A.A.A. za člane Občinskega sveta Mestne občine Ž. na rednih volitvah, ki bodo 22. oktobra 2006. Zavrnitev je Občinska volilna komisija utemeljila z ugotovitvijo, da so pri določanju kandidatov sodelovali le člani stranke, ki nimajo stalnega prebivališča v Mestni občini Ž. Iz priloženega seznama udeležencev Upravne komisije in Glavnega odbora stranke A.A.A. namreč izhaja, da imajo vsi člani, ki so bili sicer pravilno imenovani na podlagi pravil stranke, stalno prebivališče izven območja Mestne občine Ž. Po 51. členu Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06-UPB1 in 70/06-Odl. US, dalje: ZLV) politična stranka določi kandidate po postopku, določenim z njenimi pravili, vendar smejo pri določanju kandidatov sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini, v spornem primeru torej v Mestni občini Ž. Ker navedena kandidatura teh pogojev ne izpolnjuje in gre za formalne pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti, jo je tožena stranka kot nezakonito zavrnila, pri čemer se sklicuje na smiselno uporabo 56. člena Zakona o volitvah v državni zbor, ki določa, da se lista kandidatov, ki ni določena v skladu z zakonom, zavrne.

Zoper navedeno odločbo vlaga tožeča stranka pravočasno tožbo, ki jo je šteti za pritožbo v smislu 97. člena ZLV. S sklicevanjem na 10. člen Statuta stranke utemeljuje, da je lista kandidatov sestavljena oziroma oblikovana v skladu z zakonom, saj so jo najprej določili člani iz občin, za katere so kandidatne liste predlagane, Upravna komisija stranke in Glavni odbor stranke pa sta na podlagi navedenega določila imenovala (potrdila) te kandidatne liste. To je razvidno tudi iz priloženih seznamov sodelujočih lokalnih članov. Takšen kandidacijski postopek se zgleduje po rešitvah nekaterih drugih vladnih in parlamentarnih strank, kjer formalno imenovanje po določitvi list opravi vodstvo stranke. Tožeča stranka je na identičen način oblikovane kandidatne liste vložila tudi v drugih občinah, pa razen v obravnavanem primeru podobnih zapletov ni bilo. Pripominja še, da bi morala tožena stranka v postopku odločanja o kandidatni listi tožečo stranko pozvati na dopolnitev vloge skladno z določili ZUP, saj ne gre za pomanjkljivost vloge, ki je ne bi bilo mogoče odpraviti. Tožeča stranka sodišču predlaga, da v sporu polne jurisdikcije odločbo tožene stranke odpravi in potrdi listo kandidatov tožeče stranke z vsebino, kot je bila predložena toženi stranki.

Občinska volilna komisija je sodišču predložila volilne spise, nanašajoče se na sporni primer, na pritožbo oziroma tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi št. Up-630/02-11 z dne 28. 10. 2002 (objavljeni v Uradnem listu RS, št. 94/02) obravnavalo vprašanje, pod kakšnimi pogoji je mogoče šteti za skladno z odločbo 51. člena ZLV določanje kandidatur, pri katerem so sodelovali tako člani politične stranke, ki nimajo prebivališča v občini, za katero se sestavlja kandidatura, kot tudi člani, ki imajo prebivališče v tej občini. Sprejelo je stališče, da je takšen način določanja kandidatur mogoč, vendar samo pod pogojem, da iz volilnega materiala (zapisnika o določitvi kandidatov) nedvoumno izhaja, da so kandidaturo določili (tudi) člani stranke, ki imajo stalno prebivališče v zadevni občini, s tajnim glasovanjem. Vendar pa Upravno sodišče ugotavlja, da v obravnavanem spornem primeru, ki je glede na okoliščine podoben primeru, o katerem je odločalo Ustavno sodišče, za razliko od navedenega primera ni izkazano, da so pri delu organov, ki sta določila zavrnjeno listo kandidatov, sodelovali člani politične stranke iz Mestne občine Ž. na način, kot ga predpisuje 51. člen ZLV. Občinska volilna komisija navedene mestne občine je namreč v izpodbijani odločbi ugotovila, da so pri določanju kandidatov sodelovali le člani stranke, ki nimajo stalnega prebivališča v Mestni občini Ž. To svojo ugotovitev opira na seznam udeležencev Upravne komisije in Glavnega odbora tožeče stranke, ki sta določila listo kandidatov za volitve 22. oktobra 2006. Ta ugotovitev je po presoji sodišča pravilna, saj iz seznama članov izhaja, da nihče od njih nima stalnega prebivališča v Mestni občini Ž., iz zapisnika o delu Glavnega odbora in Upravne komisije stranke A.A.A., ki sta določila listo kandidatov za volitve članov Mestnega sveta Občine Ž., pa izhaja, da je bilo pri določanju liste kandidatov navzočih 7 od 11 vabljenih članov Upravne komisije in 11 od 19 članov Glavnega odbora, kar se sklada z navedenim seznamom. V zapisniku nikjer ni navedeno, da so poleg teh navzočih (3. točka zapisnika) sodelovali pri določanju sporne liste kandidatov tudi člani stranke s stalnim prebivališčem iz Mestne občine Ž., ki jih tožena stranka navaja v dopisu z dne 22. 9. 2006, naslovljenem občinskim volilnim komisijam, v katerem se navaja, da so pri delu razširjenega sestanka Glavnega odbora in Upravne komisije sodelovali v dopisu navedeni predstavniki predlagateljev liste, stanujoči na območju občine. Tega dopisa tudi po presoji sodišča ni mogoče šteti za dokaz, da so v njem navedeni člani F.F., G.G. in H.H. sodelovali pri določanju zavrnjene liste kandidatov na način, kot določa 51. člen ZLV, to je da so sporno listo kandidatov določili s tajnim glasovanjem. Glede na to, da se na seznam udeležencev iz navedenega obvestila zapisnik o delu Upravne komisije in Glavnega odbora z dne 22. 9. 2006 ne sklicuje, temveč se sklicuje samo na spisek udeležencev Upravne komisije in Glavnega odbora, ki so sodelovali pri določanju liste kandidatov (točka D. zapisnika), in da je obvestilo podpisal samo predsednik stranke K.K., tega obvestila tudi po mnenju sodišča ni mogoče šteti za sestavni del navedenega zapisnika, ki je glede na določbo 1. odstavka 72. člena ZLV edini pravno relevantni dokaz o načinu določitve liste kandidatov. Glede na to funkcijo zapisnika in glede na to, da mora biti zapisnik kot obvezni sestavni del kandidacijske dokumentacije vložen v roku, določenem za vlaganje kandidatnih list, pritožnica nima prav, ko meni, da gre v obravnavanem primeru za formalno pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti, in da bi jo morala volilna komisija pozvati na odpravo.

Ker je po navedenem Občinska volilna komisija Mestne občine Ž. dejansko stanje ugotovila pravilno, in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabila zakon (51. člen ZLV), je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 45/06 - odl. US). Na takšno odločitev sodišča ni moglo vplivati sklicevanje tožene stranke, da so druge občinske volilne komisije v podobnih primerih tožene stranke odločile drugače, saj sodišče ni vezano na prakso občinskih volilnih komisij (katere zakonitost ni bila sodno preizkušena), temveč na Ustavo in zakon (125. člen Ustave RS).