18. 4. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marjana Kaligariča, Izola, na seji 18. aprila 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in drugega odstavka 53. člena, prvega odstavka 54. člena, prve alineje prvega odstavka 55. člena ter prvega, drugega, četrtega in petega odstavka 56. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 17/08, 65/20, 97/20-popr., 44/22 in 158/22) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedene določbe Zakona o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju ZDLov-1). Zatrjuje, da so izpodbijane določbe v neskladju z 2. členom, drugim odstavkom 14. člena, 67., 71. in 73. členom Ustave. Pobudnik se ne strinja z ureditvijo, po kateri za škodo, ki jo povzroči divjad na kmetijskih in gozdnih kulturah, ni odgovorna Republika Slovenija. Meni, da ni dopustno, da je država to odgovornost prenesla na koncesionarja, tj. lovske družine. Ne strinja se z ureditvijo, po kateri Komisija za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah določi višino odškodnine. Meni, da bi morala država z lastnimi ukrepi uravnati številčnost populacije, zato se ne strinja z ureditvijo, po kateri mora deloma nastanek škode preprečevati sam lastnik zemljišča. Meni, da posamezni lastnik zemljišča ni strokovno usposobljen za uporabo ustreznih zaščitnih sredstev. Pobudnik pojasnjuje, da je vložil tožbo zoper lovsko družino, s katero uveljavlja povrnitev škode, ki naj bi mu jo povzročila divjad na kmetijskih kulturah, zato meni, da izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Izpodbijane določbe ne učinkujejo neposredno. Vse izpodbijane določbe so umeščene v IX. poglavje ZDLov-1, ki ureja preprečevanje in povračilo škode od in na divjadi. Prvi in drugi odstavek 53. člena ZDLov-1 urejata obveznosti lastnika zemljišča pri preprečevanju nastanka škode. S tem je zakonodajalec določil dolžno ravnanje posameznika, kar je element presoje v konkretnem postopku ugotavljanja odškodninske odgovornosti. V 54. členu ZDLov-1 so urejeni subjekti, ki so odgovorni za povračilo škode. V prvem odstavku 55. člena ZDlov-1 je urejena višina odškodnine. V 56. členu ZDLov-1 pa je urejen postopek za uveljavljanje škode. Iz petega odstavka 56. člena ZDLov-1 izhaja, da lahko oškodovanec, ki se ne strinja z odločitvijo Komisije za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah (tretji odstavek 56. člena ZDLov-1), s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Pobudnik zatrjuje, da je vložil tožbo pred rednim sodiščem, s katero zahteva povračilo škode, ki naj bi jo povzročila divjad. Pobudnik torej lahko očitke o protiustavnosti izpodbijanih določb najprej uveljavlja v sodnem postopku. Ustavno sodišče v takih primerih šteje, da se lahko pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in drugega odstavka 53. člena, prvega odstavka 54. člena, prve alineje prvega odstavka 55. člena ter prvega, drugega, četrtega in petega odstavka 56. člena ZDLov-1. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik

[1]Primerjaj s sklepom Ustavnega sodišča št. U-I-132/16 z dne 17. 10. 2019, 5. točka obrazložitve.