Jedro

Center za socialno delo ali sodišče imenuje varovancu kolizijskega skrbnika, če so si koristi varovanca in njegovega skrbnika v navzkrižju. V krog skrbnikov za posebni primer sodi tudi kolizijski skrbnik.

Naloga začasnega skrbnika je ščititi pravice in koristi varovanca, ga zastopati v pravnem prometu in v postopkih pred državnimi organi ter nosilci javnih pooblastil, skrbeti za premoženjske pravice varovanca ter opravljati varovančevo premoženje in finančna sredstva. Vse razloge, ki jih je sodišče prve stopnje uvrstilo v okvir kazalcev, ki naj bi kazali na navzkrižje interesov med začasnim skrbnikom in varovancem, je moč uvrstiti pod prej zapisane obveznosti skrbnika. Tudi dejstvo, da naj bi imel začasni skrbni skupaj s svojo ženo in predlagateljem ter še nekaterimi drugimi osebami skupno lastnino na nepremičnini, samo po sebi ni nikakršen pokazatelj navzkrižja interesov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje obravnava predlog za razveljavitev zakonske zveze, ki ga je za A. A. vložil njegov začasni skrbnik D. D. Ker je ugotovilo, da obstaja med predlagateljem in njegovim začasnim skrbnikom kolizija interesov, je predlagatelju postavilo kolizijsko skrbnico N. N., odvetnico v ... (I. točka izreka).

2. Začasni skrbnik D. D. v pravočasni pritožbi odločitvi nasprotuje in uveljavlja vse zakonsko opredeljene pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Poudarja, da funkcijo skrbnika vseskozi izvaja z vso potrebno skrbnostjo. Sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje očita subjektivnost in odsotnost materialnih dokazov. Sodišče ni imelo relevantnih razlogov za imenovanje kolizijskega skrbnika. Dejstvo, da imata njegova izvenzakonska partnerica in predlagatelj skupno premoženje, ki je bilo pridobljeno v postopku denacionalizacije, ni utemeljen razlog za postavitev kolizijskega skrbnika. Pritožnik prereka navedbe, da je urejal predlagateljevo namestitev v dom. Predlagatelj je res nastanjen na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda, postopek pa je bil voden po določilih Zakona o duševnem zdravju. Postopek je bil pričet na podlagi predloga predlagateljeve sestre, on pa se je vanj vključil šele po imenovanju za začasnega skrbnika. Odločitev, da se predlagatelja namesti na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, je bila sprejeta na podlagi strokovnih mnenj, ter v postopku, vodenem pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v zadevi z opr. št. Pr 160/19. Komunikacije s predlagateljem ni več moč vzpostaviti niti strokovno usposobljenemu osebju psihiatrične stroke, zato je protispisna navedba sodišča prve stopnje, da je naloga kolizijske skrbnice zavarovati pravice predlagatelja – predvsem pravico do izjave v postopku. Predlog za razveljavitev zakonske zveze med predlagateljem in nasprotno udeleženko je v imenu predlagatelja podal na pobudo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, ki je v začasnem skrbniku videlo najprimernejšo in najbolj kompetentno osebo. Zoper imenovanje kolizijske skrbnice načeloma ne bi imel zadržkov, če bi bila odločitev ustrezno obrazložena. Zavrača pa neutemeljene in neobrazložene indice ter dvom v njegovo funkcijo, ki jo je dolžan opravljati častno.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Izhodišče predmetnega pravnega urejanja predstavlja določba 269. člena Družinskega zakonika (DZ). Ta določa, da center za socialno delo ali sodišče imenuje varovancu kolizijskega skrbnika, če so si koristi varovanca in njegovega skrbnika v navzkrižju. V krog skrbnikov za posebni primer sodi tudi kolizijski skrbnik.

5. Pritožba začasnega skrbnika utemeljeno opozarja na odsotnost pravnorelevantnih razlogov, ki bi kakor koli kazali na obstoj navzkrižja interesov. Dejstva, (1) da začasni skrbnik za predlagatelja ureja njegove premoženjske zadeve, (2) da je poskrbel za namestitev v dom ter (3) da imajo začasni skrbnik, njegova žena, svak in sestra predlagatelja ter predlagatelj skupno lastnino na hiši, vsekakor ne zadostijo pravnemu standardu navzkrižja interesov. Sodišče prve stopnje povsem posplošeno zaključi, da naj bi bili to ključni razlogi, ki kažejo na kolizijo interesov in vzbujajo dvom v neodvisnost ter objektivnost začasnega skrbnika. Pri tem pa ni jasno, v čem pravzaprav naj bi bila bistvena prvina navzkrižja interesov.

6. Naloga začasnega skrbnika je ščititi pravice in koristi varovanca, ga zastopati v pravnem prometu in v postopkih pred državnimi organi ter nosilci javnih pooblastil, skrbeti za premoženjske pravice varovanca ter opravljati varovančevo premoženje in finančna sredstva. Vse razloge, ki jih je sodišče prve stopnje uvrstilo v okvir kazalcev, ki naj bi kazali na navzkrižje interesov med začasnim skrbnikom in varovancem, je moč uvrstiti pod prej zapisane obveznosti skrbnika. Tudi dejstvo, da naj bi imel začasni skrbni skupaj s svojo ženo in predlagateljem ter še nekaterimi drugimi osebami skupno lastnino na nepremičnini, samo po sebi ni nikakršen pokazatelj navzkrižja interesov. Predlagatelj je bil nameščen v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda na podlagi sklepa pristojnega sodišča, zato tudi očitek o tem, da je začasni skrbnik urejal predlagateljevo namestitev v dom, ne more imeti želene teže. 7. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju pritožbe o nezatrjevanosti/neizkazanosti kakršnega koli navzkrižja interesov, niti ni podan najmanjši dvom v moralnost oz. etičnost ravnanja začasnega skrbnika. Dejstveni sklop takó ne utemeljuje izreka sprejetega pravnega sklepa oz. pravne posledice, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep o postavitvi kolizijskega skrbnika razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).