Up-242/96

1.10.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe I. B. iz L., ki ga zastopa D. P., odvetnik v L. na seji senata dne 1.10.1996

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba I. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. I Ips 84/96 z dne 6.6.1996 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 681/95 z dne 14.12.1995 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je dne 27.8.1996 vložil ustavno pritožbo zoper sklep zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerim je sodišče zavrnilo ugovor pritožnikovega zagovornika zoper obtožnico in zoper sodbo, s katero je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženo zoper sklep senata zavrnilo kot neutemeljeno. Pritožnik zatrjuje, da so bile z izpodbijanima aktoma kršene njegove človekove pravice in temeljne svoboščine iz 28. člena Ustave in predlaga, da Ustavno sodišče ustavni pritožbi ugodi in izpodbijana sklep in sodbo razveljavi ter vrne zadevo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v ponovno odločanje.

2.Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Ustavna pritožba se lahko vloži, ko so izčrpana redna in praviloma tudi izredna pravna sredstva. Ustavno sodišče lahko izjemoma odloči o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).

3.Zoper sklep, ki ga zunajobravnavni senat izda po prvem odstavku 280. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 - v nadaljevanju: ZKP), v skladu z določbo prvega odstavka 283. člena ZKP ni dovoljena pritožba. Odločitev senata o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico pomeni torej nadaljevanje postopka z glavno obravnavo in sodbo ter pravnimi sredstvi. Ves nadaljnji postopek je namenjen dokončni razjasnitvi istih pravnih in dejanskih vprašanj, ki so bila že predmet obravnavanja izvenobravnavnega senata v fazi kontrole obtožnice. Razlika med dokončno obsodilno odločitvijo in dopustitvijo obtožbe v fazi kontrole obtožnice je le v tem, da je temelj drugi odločitvi že "zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe", temelj obsodilni sodbi pa mora biti pravilno in popolnoma ugotovljeno dejansko stanje. Predmet odločitve izvenobravnavnega senata v fazi kontrole obtožnice je torej enak predmetu sodbe. Zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico je zato procesna predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS izpolnjena šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper sodbo oziroma drugo odločbo, s katero se kazenski postopek konča.

4.Iz obsega presoje izvenobravnavnega senata logično izhaja, da je namen kontrole obtožnice preprečiti nadaljnje škodljive posledice za obdolženca. Zato senat Ustavnega sodišča meni, da je ob izpolnjenosti obeh kumulativno določenih pogojev iz drugega odstavka 51. člena ZUstS lahko izjemoma dovoljena tudi ustavna pritožba zoper sklep, s katerim je zavrnjen ugovor zoper obtožnico.

5.V konkretnem primeru navedeni procesni pogoji za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe, vložene zoper sklep senata pred zaključkom kazenskega postopka niso podani. Pritožnik namreč v ustavni pritožbi morebitnega obstoja pogojev iz drugega odstavka 51. člena ZUstS ne zatrjuje niti ne izkazuje. V skladu z navedenim je bilo potrebno ustavno pritožbo zaradi neizpolnjenosti procesne predpostavke izčrpanosti pravnih sredstev zavreči.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič in člana dr. Peter Jambrek in dr. Janez Šinkovec.

Predsednik senata

dr. Boštjan M. Zupančič