Jedro

Tožena stranka je glede na zakonsko podlago in dejanske okoliščine lahko ocenila, da bi izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje v obsegu sestanka pri odvetniku do ene ure, preučitve dokumentacije in sestave pisnega pravnega mnenja glede verjetnih izgledov za uspeh v smislu 24. člena ZBPP, zajela tudi obravnavo poziva sodišča na morebitno dopolnitev tožbe, če bi se to z vidika 24. člena ZBPP pokazalo za smiselno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim aktom je tožena stranka odločila, da se prošnji tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi in se mu dodeli izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje v obsegu sestanka pri odvetniku do ene ure, preučitve dokumentacije in sestave pisnega pravnega mnenja glede verjetnih izgledov za uspeh v smislu 24. člena ZBPP v nepravdnem postopku, zaradi spremembe stikov z mladoletno hčerko. Upravičenec se je dolžan v roku 3 mesecev od pravnomočnosti odločbe zglasiti pri dodeljenemu odvetniku ter o tem v roku 8 dni od obiska odvetnika obvestiti pristojni organ za brezplačno pravno pomoč. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči se določi odvetnik A.A. 2. V obrazložitvi akta je navedeno, da je prosilec dne 30. 9. 2016 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, dopolnjeno dne 9. 11. 2016 za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem zaradi spremembe stikov z mladoletno hčerko. Upravičenec je priložil sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2244/2016-IV s pozivom na dopolnitev tožbe. Sodišče se je skladno z 12. členom ZBPP prepričalo, da je upravičenec upravičen do denarne socialne pomoči in izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Organ se nato sklicuje na določili 26. člen in 28. člena ZBPP. Pristojni organ namreč lahko na podlagi prve alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovan rezultat. Sodišče ugotavlja, da so bili upravičencu na podlagi sklepa sodišča že odvzeti stiki s hčerko, da je bila 30. 8. 2016 pred sodiščem sklenjena sodna poravnava glede določitve načina in obsega stikov ter da upravičenec sedaj navaja, da je brez zaposlitve in ima posledično več časa, zato si želi več stikov. Glede verjetnih izgledov za uspeh, v smislu 24. člena ZBPP, je za razjasnitev situacije potreben sestanek pri odvetniku ter preučitev obstoječe dokumentacije ter bistveno spremenjenih okoliščin, saj predstavlja sprememba obsega in načina stikov poseg v pravnomočno sodno odločbo, kar sodna poravnava je. Pojem spremenjenih razmer je treba razlagati tako, da morajo biti te spremembe bistvene ter v korist otroka. V primeru, da bo iz odvetnikovega mnenja izhajalo, da je smiselno sprožiti nadaljnji sodni postopek in da ima upravičenec verjetne izglede za uspeh ter da je to v korist otroka, bo upravičenec imel znova možnost zaprositi za brezplačno pravno pomoč tudi za nadaljnje zastopanje. Tožena stranka v obrazložitvi akta še pravi, da je za izvajanje brezplačne pravne pomoči glede na določbo prvega odstavka 29. člena in prvega odstavka 30. člena ZBPP ter glede na željo upravičenca določila odvetnico B.B. 3. V tožbi tožnik pravi, da bi vsaka uradna oseba morala spoštovati načelo pravičnosti in ravnati v skladu z vestjo in zakonskimi obveznostmi, ravno tako meni, da se mora spoštovati načelo zakonitosti in enakopravnosti. Prosil je odvetniško zbornico za dodelitev odvetniške pomoči dne 9. 10. 2016 zaradi sklepa P 22447/2016 -VI z dne 7. novembra 2016, iz katerega izhaja, da je dolžan dopolniti tožbo v 15 dnevnem časovnem roku, kjer postopek teče zaradi določitve stikov, skrbništva in preživnine, kot izhaja iz listinske dokumentacije. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da mu je dodeljeno pravno svetovanje in to ena ura glede sestave tožbe, a ne pravnega zastopanja na sodišču v postopku, kot ga je kot državljan, ki je trenutno v finančni krizi, upravičen imeti. Pravi, da mu je izpodbijana odločba prinesla finančno škodo. Predlaga, da sodišče odločbo odpravi in se tožeči stranki dodeli odvetnik zaradi zastopanja interesov v pravdni zadevi opr. št P 2244172016 -VI. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks. Pravi, da je v zelo težkem finančnem položaju, je brezposeln in nima premoženja.

Obrazložitev k prvi točki izreka:

4. Tožba ni utemeljena.

5. Tožnik je dne 30. 9. 2016 vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč in sicer za vložitev tožbe v zadevi spremembe stikov z mladoletno hčerko. Tožbo zaradi predodelitve otroka pa je vložil 13. 10. 2016. Toženi stranki je bilo pred izdajo izpodbijanega akta poznano, da je Oddelek za družinsko sodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani dne 7. 11. 2016 izdal sklep s pozivom, da mora tožnik v roku 15 dni (med drugim) oblikovati določen tožbeni zahtevek glede predodelitve otroka v varstvo in vzgojo, sicer bo sodišče njegovo tožbo zavrglo. Tožena stranka namreč ta sklep Okrožnega sodišča št. P 2244/2016-IV omenja v prvem odstavku obrazložitve izpodbijane odločbe z dne 11. 11. 2016. 6. V okoliščinah, ko je tožniku očitno grozilo zavrženje tožbe glede na to, da v pozivu sodišča opr. št. P 2244/2016-IV ni bilo navedeno, kako mora tožnik oblikovati tožbeni zahtevek, bi se lahko določitev zgolj izredne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje v obsegu sestanka pri odvetniku do ene ure, preučitve dokumentacije in sestave pisnega pravnega mnenja glede verjetnih izgledov za uspeh v smislu 24. člena ZBPP izkazala kot nesorazmeren poseg v pravico do učinkovitega sodnega varstva.

7. Vendar pa tožnik v tožbi in tudi tekom upravnega spora ni argumentirano uveljavljal, da mu je takšna odločitev odvzela pravico do učinkovitega sodnega varstva, pri čemer je zakonodajalec predvidel, da lahko organ določi drugačen obseg pomoči, kot ga je uveljavljal prosilec, če organ oceni da bo s posamezno obliko pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat in lahko določi tudi število ur pravnega svetovanja (prva in tretja alineja 2. odstavka 28. člena ZBPP). Tožena stranka je torej glede na zakonsko podlago in dejanske okoliščine lahko ocenila, da bi izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje v obsegu sestanka pri odvetniku do ene ure, preučitve dokumentacije in sestave pisnega pravnega mnenja glede verjetnih izgledov za uspeh v smislu 24. člena ZBPP, zajela tudi obravnavo poziva sodišča na morebitno dopolnitev tožbe, če bi se to z vidika 24. člena ZBPP pokazalo za smiselno. Poleg tega tožnik glede na okoliščine, zaradi katerih je sprožil spor o predodelitvi otroka, ni počakal, da bi pristojni organ najprej odločil o brezplačni pravni pomoči, ampak je tožbo vložil manj kot 1 mesec pred izdajo izpodbijane odločbe. Tožnik pa v tožbi, kot že rečeno, ni utemeljil, da je omejena oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči tožniku dejansko onemogočila dostop do sodnega varstva.

8. Zapis v obrazložitvi odločbe, da je tožniku bila dodeljena odvetnica B.B. je verjetno pomota, glede na podatke v spisu in izrek odločbe, v katerem je za odvetnika bil določen A.A. To napako pa lahko organ odpravi sam, če je to potrebno, na podlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku.

9. Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1). Ker je tožnik že po Zakonu o sodnih taksah oproščen plačila sodnih taks, sodišče ni posebej v izreku odločilo, da se tožnika oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev k drugi točki izreka:

10. Kadar sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno, vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (4. odstavek 25. člena ZUS-1).