Jedro

Pooblaščenka tožnika je dovolj kmalu prejela vabilo za glavno obravnavo, zato bi svoj dopust lahko prilagodila razpisani glavni obravnavi.

Potrdilo, ki ga je predložil sodišču tožnik, ni takšno, kot ga predpisuje 80.a člen ZZVZZ, zato ga sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo.

Če je sodišče kot dokaz uporabilo določeno listino, bi moralo stranki seznaniti, da bo listina uporabljena kot dokaz, in jima dati možnost, da se o listini predhodno izjavita.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec tožniku dolžan plačati 2.300 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in pravnimi stroški ter (II.) tožniku naložilo, da tožencu povrne 720,34 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik ter predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno sojenje sodišču prve stopnje, pri čemer naj se spis dodeli v reševanje drugemu sodniku. Pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, skupaj z odgovori nanje.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo pritrjuje izpodbijani odločitvi, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba najprej opozarja, da je sodišče opravilo 9. 11. 2022 glavno obravnavo v odsotnosti tožnika in njegove pooblaščenke. Glede svoje odsotnosti pooblaščenka prizna, da je dopust v času razpisane glavne obravnave planirala šele po prejemu vabila. Meni, da od pravnih zastopnikov ni mogoče zahtevati, da dopust planirajo izven terminov razpisanih obravnav, še najmanj pa, da dopust v novembru planirajo že v avgustu, ko je bilo poslano vabilo za glavno obravnavo v tej zadevi. V tem delu pritožba ni utemeljena. Pooblaščenka tožnika je dovolj kmalu prejela vabilo za glavno obravnavo (iz spisa je razvidno, da ji je bilo vabilo za 9. 11. 2022 vročeno 1. 9. 2022), zato bi svoj dopust lahko prilagodila razpisani glavni obravnavi. Če sprejmemo pooblaščenkino razlagovanje, da je sprejemljivo, da pooblaščenec dopust v terminu prej razpisanega naroka rezervira tudi že po prejemu vabila na narok, potem bi bilo delovanje sodišč zelo oteženo oz. celo onemogočeno, saj nikoli ne bi vedeli, kdaj bo kak pooblaščenec planiral svoj dopust. Stvar pooblaščenca je, da svoj dopust planira tako, da s tem ne posega v termine prej razpisanih sodnih narokov oz. da za zastopanje v primeru svoje odsotnosti zagotovi ustrezno zastopanje po odvetniku substitutu. Če stranka ne soglaša s substitucijo, je to seveda v takem primeru (ko odvetnik dopust rezervira po prejemu vabila za narok v času, ko bi šel na dopust) breme na odvetniku in ne na sodišču, ki bi bilo zaradi odvetnikovega dopusta preložiti narok.

6. Nadalje pritožba opozarja, da je tožnik dan pred glavno obravnavo obvestil sodišče, da ima urgentno operacijo in da se obravnave naslednji dan zato ne bo mogel udeležiti ter da bo naknadno predložil tudi opravičilo, kar je 10. 11. 2022 tudi storil in predložil zdravniško potrdilo, iz katerega izhaja, da je predviden bolniški stalež 7 do 10 dni. Ker je sodišče kljub temu opravilo glavno obravnavo, je bila tožniku odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Tudi v tem delu pritožba nima prav. Res je, da je dan pred glavno obravnavo tožnik sodišče obvestil o nujnem zdravniškem posegu in da je čez nekaj dni predložil zdravniško potrdilo z v pritožbi navedeno vsebino. A vendar je treba poudariti, da se po 80.a členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju1 (v nadaljevanju: ZZVZZ), na katerega se v drugem odstavku 115. člena sklicuje Zakon o pravdnem postopku2 (v nadaljevanju: ZPP), zdravniško opravičilo o upravičeni odsotnosti izda na obrazcu, ki ga predpiše minister pristojen za zdravje. Potrdilo, ki ga je predložil sodišču tožnik, ni takšno, kot ga predpisuje navedena določba ZZVZZ3, zato ga sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo.4

7. Utemeljeno pa pritožba opozarja na absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oz. da je bila tožniku odvzeta možnost sodnega varstva oz. pravica do izjave. Sodišče prve stopnje je namreč po s strani toženca na glavni obravnavi podanem ugovoru pasivne legitimacije in že po končani glavni obravnavi samo pridobilo listino iz drugega sodnega spisa (C15), glede katere pa strankama ni dalo možnosti, da se o njej izjavita. Kot je razvidno iz sodbe, se je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi oprlo tudi na to listino, kar vsekakor predstavlja kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Če je namreč kot dokaz sodišče uporabilo določeno listino, bi moralo stranki seznaniti, da bo listina uporabljena kot dokaz, in jima dati možnost, da se o listini predhodno izjavita.

8. Nadalje pa pritožbeno sodišče opozarja še na protispisno ugotovitev sodišča prve stopnje, ki je zapisalo, da tožnik ni zatrjeval nastanka pravno relevantne škode, ker nikjer ne navaja, da je zaradi posega v čast trpel kakršnekoli duševne bolečine. To namreč ne drži, saj je iz tožbe razvidno, da je tožnik v njej (na 2. strani) zatrjeval med drugim, da so bile posledica posega toženca v tožnikovo čast in zasebnost težave v službi, tesnoba, nespečnost, ...

9. Pritožbeno sodišče je glede na vse pojasnjeno moralo ugoditi pritožbi, sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti (prvi odstavek 354. člena ZPP) in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje bo moralo strankama omogočiti, da se izjavita o vseh dokaznih listinah, prav tako se bo moralo opredeliti o s strani tožnika zatrjevanih duševnih bolečinah, ki naj bi bile posledice toženčevega ravnanja. Končno bo moralo sodišče prve stopnje vse te trditve in dokaze ponovno presoditi, ugotoviti ali so podani vsi znaki škodnega delikta ter o zadevi ponovno odločiti.

10. Če bi pritožbeno sodišče samo odpravljalo ugotovljene kršitve, bi se šele na pritožbeni stopnji prvič opredeljevalo do nekaterih ključnih navedb tožnika, hkrati pa bi moralo izvesti tudi večji del dokaznega postopka v zvezi s tožbenimi trditvami o zatrjevanih duševnih bolečinah, ki jih je tožnik trpel zaradi posega toženca. Po opravljanjem tehtanju po strogem testu sorazmernosti med pravico do pritožbe, ki je v našem pravnem redu zagotovljena v 25. členu Ustave RS, in pravico do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave in 6. členu EKČP pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi dokončno sojenje pred sodiščem druge stopnje nesorazmerno poseglo v pravico udeležencev postopka do pravnega sredstva. Navedene okoliščine so zato narekovale razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Uradni list RS, št. 9/1992, s spremembami. 2 Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami, v nadaljevanju: ZPP. 3 Ustrezen obrazec je določen s Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (Ur. list RS, št. 118/08) 4 Prim. VSM I Cp 694/2022 in druge. 5 Pobuda za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo.