Jedro

Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je predlagateljica že pred vložitvijo predloga v obravnavani zadevi prostovoljno odšla v ZDA. Ker se do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje ni vrnila domov, dotlej je bila v ZDA eno leto, je sodišče že zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je njen predlog zavrnilo in ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca ter predlagateljici naložilo izpraznitev spornega stanovanja brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov (2. odst. 1. čl. in 17. čl. ZSR, ki ga je v konkretnem primeru potrebno uporabiti na podlagi 158. čl. SZ). Upoštevaje nadaljnje dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje namreč nasprotni udeleženec živi skupaj z njunima otrokoma v spornem stanovanju.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je določilo nasprotnega udeleženca za imetnika pravice uporabe stanovanja v stanovanjski hiši. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo predlagateljice.

Proti sklepu sodišča druge stopnje vlaga predlagateljica pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi tako, da sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V reviziji trdi, da prvenstveno vlogo pri odločanju o pravici uporabe igra skrb za otroke. Mld. sin M. pa je s pravnomočno sodbo dodeljen materi. Da predlagateljica skrbi zanj, je razvidno iz priloženih potrdil o čekih. Predlagateljica tudi nosi stroške režije hiše ter tudi tako omogoča otrokoma življenje v njej. Poudarja, da se bo spomladi vrnila v Slovenijo, ker ji vzpostavljeni poslovni stiki omogočajo opravljanje turistične dejavnosti doma. Tudi ta bo omogočala otrokoma lažje preživetje. V Sloveniji predlagateljica nima drugega stanovanja, je le solastnica (do 1/2) sporne hiše. Zato ni pravilno stališče, da predlagateljici ne pripada nikakršna stanovanjska zaščita. Nadalje pojasnjuje, da nasprotni udeleženec le enkrat oz. dvakrat tedensko prespi v spornem stanovanju, da se je poročil ter da želi otroka preseliti iz hiše. Sodišču prve stopnje očita še, da je svojo odločitev oprlo na trditev nasprotnega udeleženca o pridobljenih kreditih. Trditve o večjih kreditih so nepomembne pri ugotavljanju solastninskih deležev.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril (3. odst. 390. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).

Revizija ni utemeljena.

Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je predlagateljica že pred vložitvijo predloga v obravnavani zadevi prostovoljno odšla v ZDA. Ker se do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje ni vrnila domov, dotlej je bila v ZDA eno leto, je sodišče že zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je njen predlog zavrnilo in ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca ter predlagateljici naložilo izpraznitev spornega stanovanja brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov (2. odst. 1. čl. in 17. čl. ZSR, ki ga je v konkretnem primeru potrebno uporabiti na podlagi 158. čl. SZ). Upoštevaje nadaljnje dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje namreč nasprotni udeleženc živi skupaj z njunima otrokoma v spornem stanovanju. V takšni situaciji morebitni različni prispevek k izgradnji hiše niti ni odločilno dejstvo za odločanje o pravici uporabe na doslej skupnem stanovanju. O solastninskih deležih razvezanih zakoncev na skupnem premoženju pa se v tem postopku ne odloča. Ob tem je potrebno pojasniti, da revizijskih trditev o tem, da toženec v spornem stanovanju ne stanuje, v revizijskem postopku ni moč preizkušati, ker zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP). Zatrjevani prispevki k preživljanju otrok in pravnomočna sodba, s katero je mld. sin M.Č. dodeljen v vzgojo in varstvo predlagateljici, pa ob dejstvu, da je predlagateljica prostovoljno odšla v ZDA, ne morejo vplivati na drugačno presojo. Prav tako ni relevantna njena napovedana vrnitev v Slovenijo. Nobena od teh trditev namreč ne vpliva na predlagateljičine potrebe po spornem stanovanju zaradi prebivanja v njem, v času, ki je relevanten za presojo.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (393. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).