Jedro

Pravilo drugega odstavka 188. člena ZIZ je v neskladju z ustavo le tedaj, če je kupec nepremičnine upnik ali z upnikom povezana oseba.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je opravilo narok za drugo javno dražbo. Najvišji ponudnik na naroku je bila družba E. d.o.o., ki je za odkup nepremičnine ponudila 23.850.000 SIT. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nepremičnino, opisano v točki I izreka, domaknilo prej navedeni družbi ter odredilo izbris bremen, vpisanih pri domaknjeni nepremičnini.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo prvodolžnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. V razlogih je zavrnilo očitek postopkovne kršitve, ker je bila nepremičnina prodana za polovico ugotovljene vrednosti nepremičnine. Nepremičnina je bila namreč prodana na drugi javni dražbi, ki je bila razpisana v skladu s 188. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (uradno prečiščeno besedilo; Uradni list RS 44/2006; ZIZ-UPB2).

Proti temu sklepu Vrhovno državno tožilstvo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti. Zahteva uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99 - Uradni list RS, št.43/2006 ; ZPP). Nepravilno naj bi bile uporabljene določbe drugega odstavka 188. člena ZIZ-UPB2, saj sodišče ni uporabilo 2. člena Ustave Republike Slovenije (URS) in 33. člena URS. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijana sklepa razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva navaja, da izpodbijana sklepa opirata svojo odločitev o znižanju prodajne cene na drugem odstavku 188. člena ZIZ-UPB2. Pri tem pa naj bi prezrla, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi, opr.št. U-I-93/03-2 z dne 18.11.2004 odločilo, da je drugi odstavek 188. člena ZIZ-UPB2 v neskladju z URS. Po razveljavitvi drugega odstavka 188. člena ZIZ-UPB2 je uporaba te zakonske določbe pri sojenju nedopustna. Znižanje prodajne cene pod ugotovljeno vrednost je dopustno le ob spoštovanju uvodoma navedenih ustavnih določb. Iz obrazložitve odločbe ustavnega sodišča je razbrati, da prodaja dolžnikove nepremičnine pod ocenjeno vrednost lahko, kljub izvršilnemu postopku, pomeni poseg v njegovo ustavno zavarovano lastninsko pravico. Takšen poseg je po oceni ustavnega sodišča dopusten, če je sodišče pred tem presodilo tri vidike posega, ki predstavljajo t.i. test sorazmernosti. Iz izpodbijanih sklepov je razvidno, da sodišče prve stopnje pri prodaji nepremičnine dolžnika in hipotekarnih dolžnikov ni presodilo zakonitosti prodaje po polovični ceni v luči tristopenjskega testa sorazmernosti. Na drugem naroku je prvi dolžnik tudi izrecno nasprotoval draženju nepremičnine po znižani izklicni ceni, vendar sodišče tega ugovora ni upoštevalo. Ni tudi prezreti, da se prve javne dražbe ni udeležil noben ponudnik in tako možnost prodaje po izklicni ceni ni bila preizkušena.

V odredbi o prodaji nepremičnine na drugi javni dražbi je kot vrednost nepremičnine ugotovljena vrednost 47.500.000 SIT. Sodnica je na začetku naroka prebrala dražbene pogoje, po katerih bi morala nepremično dražiti najprej po izklicni ceni 47.500.000 SIT. Preden se je dražba sploh začela, so navzoči zastopniki ponudili odkup po približno polovični ceni nepremičnine, nakar je sodišče razglasilo, da se začenja druga javna dražba po izklicni ceni 23.750.000 SIT. Izklicno ceno bi sodnica lahko znižala šele, ko bi ugotovila, da po tej ceni ni ponudnikov. S tem, ko je preskočila licitiranje po izklicni ceni in sprejela ponudbo dražitelja, ki je pred začetkom druge javne dražbe ponudil le polovično ceno, je nepravilno uporabila v uvodu citirane določbe URS.

Pritožbeno sodišče ni imelo pomislekov glede zakonitosti sklepa sodišča prve stopnje, ki nima nobene obrazložitve v smeri napotkov ustavnega sodišča niti obrazložitve, zakaj sodišče ni sledilo predlogu dolžnika, da je pripravljen dolg poplačati ter da nasprotuje prodaji pod izklicno ceno.

Ker je izbris pravic in bremen zakonit le ob pogoju, da je zakonit sklep o domiku, zahteva izpodbija tudi odločitev o izbrisu bremen.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena kupcu, upnikom in dolžnikom, ki nanjo niso odgovorili.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Vrhovno državno tožilstvo uveljavlja kršitev pravila drugega odstavka 188. člena ZIZ-UPB2 v zvezi z 2. in 33. členom Ustave Republike Slovenije. Pri tem se sklicuje na odločbo ustavnega sodišča, opr.št. U-I-93/2003 z dne 18.11.2004. Stališče zahteve, da je uporaba pravila drugega odstavka 188. člena ZIZ-UPB2, ki dopušča prodajo nepremičnine pod ugotovljeno vrednostjo, nedopustna ter da bi moralo sodišče zakonitost prodaje presoditi v luči razlogov navedene ustavne odločbe, ni utemeljeno.

Ustavno sodišče ni razveljavilo določbe drugega odstavka 188. člen ZIZ-UPB2, saj njenega ustavnega in neustavnega dela ni bilo mogoče ločiti. Z navedeno odločbo je zgolj ugotovilo, da je določba v neskladju z Ustavo ter zakonodajalcu naložilo, naj ugotovljeno neskladje odpravi. Na podlagi drugega odstavka 40. člena Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.15/1994 do Uradni list RS, št.64/2001; ZustS) je določilo tudi način izvršitve odločbe (glej 14. točko obrazložitve odločbe US). Iz odločbe je jasno razvidno, na katere tipe primerov se nanašajo potencialno neustavni položaji. Neskladnost drugega odstavka 188. člena ZIZ-UPB2 z ustavo, ki jo v navedeni odločbi ugotavlja ustavno sodišče, se ne nanaša na obravnavan primer. Možnost neustavne uporabe drugega odstavka 188. člena ZIZ-UPB2 se nanaša le na primere, ko je kupec nepremičnine na drugem dražbenem naroku upnik ali z upnikom povezana oseba. V obravnavani zadevi kupec ni bil upnik, marveč tretja oseba. Dejanske okoliščine, da bi bil kupec s katerim izmed upnikov povezana oseba, pa zahteva niti ne zatrjuje.

Ustavno sodišče je v odločbi celo izrecno ugotovilo, da ureditev, ki dopušča prodajo dolžnikove nepremičnine za manj kot je ugotovljena vrednost, vendar ne za manj od polovice te vrednosti, sama po sebi ne predstavlja takšnega posega v dolžnikovo lastninsko pravico, da bi bilo mogoče reči, da je njegova pravica bistveno prizadeta in da upravičuje omejitev upnikove pravice do učinkovite izvršbe in s tem do učinkovitega sodnega varstva. Takšna ugotovitev ustavnega sodišča je posledica opravljenega testa sorazmernosti. Iz navedenih razlogov tudi ni v opreki z ustavo postopek, po katerem je sodišče na drugem dražbenem naroku nepremičnino prodalo pod ocenjeno vrednostjo, ne da bi pred tem opravilo licitiranje po izklicni ceni. Takšen postopek pa tudi ne nasprotuje pravilom 188. člena ZIZ-UPB2, saj je bila nepremičnina po ocenjeni vrednosti ponujena na prvem dražbenem naroku.

Ker v obravnavani zadevi ni bilo ustavnih zadržkov za uporabo določbe drugega odstavka 188. člena ZIZ-UPB2, kakšne nepravilnosti pri sami uporabi te določbe pa zahteva niti ne uveljavlja, je ta neutemeljena. V skladu s 378. členom ZPP v povezavi z drugim odstavkom 391. člena ZPP jo je zato vrhovno sodišče zavrnilo.