Up-6/04 - 5

6. 7. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. junija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 196/2003 z dne 6. 11. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. P 270/2002 z dne 3. 12. 2002 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.V postopku zaradi motenja posesti je sodišče prve stopnje sklenilo, da je pritožnica kot tožena stranka motila tožečo stranko v neposredni soposesti stanovanjske hiše V. V. tako, da je dne 15. 6. 2002 na vhodnih vratih te hiše dopustila zamenjavo ključavnice. Sodišče je pritožnici naložilo, naj vzpostavi prejšnje posestno stanje tako, da tožeči stranki v roku 8 dni izroči ključe stanovanjske hiše, ter ji prepovedalo prihodnje poseganje v neposredno soposest tožeče stranke. Zoper odločitev sodišča prve stopnje se je pritožnica pritožila, Višje sodišče pa je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z navedeno odločitvijo sodišča. Zatrjuje, da je tožnik v pravdi zaradi motenja posesti tožil na izročitev ključa v posest in ne na vrnitev soposesti stanovanjske hiše. Glede na to, da sodišče stranki ne sme prisoditi več, kot zahteva, pritožnica sodišču očita, da je obrazložitev izpodbijanih sklepov nevzdržna in nasprotna namenu določb 70. do 77. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ št. 6/80 in nasl. – ZTLR). Pritožnica ne soglaša z obrazložitvijo sodišča, da že posest ključa pomeni tudi pravico vstopati v hišo in jo uporabljati. Za kaj takega mora obstajati ustrezno jasen in določen zahtevek, sklepanje z manjšega na več pa ni dopustno. Navaja tudi, da je lastnica hiše (njena mati) kot posredna posestnica stanovanjske hiše tožniku odpovedala gostoljubje in v okviru samopomoči zamenjala ključavnico, saj je tožniku dovolila souporabljati stanovanjsko hišo pod pogojem, da se bo do pritožnice obnašal človeško in dostojanstveno. Sodišču prve stopnje in Višjemu sodišču pritožnica očita samovoljo in arbitrarnost in s tem kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnica kršitev 22. člena Ustave utemeljuje z očitkom, da je sodišče odločalo samovoljno oziroma arbitrarno. Vendar ta njen očitek ni utemeljen. Oceno arbitrarnosti odločitve lahko Ustavno sodišče izreče le v primeru, ko sodišče odločitve sploh ne utemelji s pravnimi argumenti, zaradi česar je utemeljen sklep stranke, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, pač pa na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega pa izpodbijanima sklepoma ni mogoče očitati. Sodišče je pritožnici naložilo, da mora vzpostaviti prejšnje posestno stanje s tem, da tožniku izroči ključ sporne hiše in se v bodoče vzdrži posegov v neposredno posest tožeče stranke. Tožniku je prisodilo le tisto, kar je zahteval, zato je neutemeljen očitek, da mu je prisodilo nekaj drugega oziroma več kot je zahteval. Svojo odločitev je sodišče razumno obrazložilo.

5.Dejstvo, da se pritožnica ne strinja s stališči sodišč in da materialno pravo razume drugače, ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave. Ugovore v zvezi z izvršljivostjo izpodbijane odločitve sodišča pa bo pritožnica lahko uveljavljala v izvršilnem postopku.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter članici mag. Marija Krisper Kramberger in Milojka Modrijan. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić