Jedro

V primeru, ko pride do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz 1. odstavka 158. člena, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerjajo po uspehu.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 58491/2014 z dne 7. 5. 2014 ostane v veljavi v celotnem 3. odstavku izreka in v 1. odstavku izreka za znesek 2.096,36 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi: od zneska 659,53 EUR od dne 24. 4. 2014 do plačila, od zneska 659,53 EUR od dne 24. 4. 2014 do plačila, od zneska 659,53 EUR od dne 24. 4. 2014 do plačila in od zneska 117,77 EUR od 6. 5. 2014 do plačila." Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 15,83 EUR pravdnih stroškov, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem izpodbijanem delu.

III. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 58491/2014 z dne 7. 5. 2014 obdržalo v veljavi v celotnem 3. odstavku izreka in v 1. odstavku izreka za znesek 2.096,36 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska: 659,53 EUR od dne 9. 2. 2014 do plačila, 659,53 EUR od dne 9. 3. 2014 do plačila, 659,53 EUR od dne 7. 4. 2014 do plačila in 117,77 EUR od 24. 4. 2014 do plačila (I. točka izreka). V preostalem delu 1. odstavka izreka je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 58491/2014 z dne 7. 5. 2014 razveljavilo in postopek v tem obsegu ustavilo (II. točka izreka).

2. Zoper I. točko izreka navedene sodbe je zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka vložil pritožbo toženec in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da se pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Po prvem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se sme odločba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

6. V konkretnem primeru je tožnica od toženca zahtevala plačilo najemnine (in stroškov) po več zapadlih računih od meseca februarja 2014 dalje v skupnem znesku 2.267,21 EUR oziroma v višini 2.096,36 EUR (po umiku tožbenega zahtevka v višini 170,85 EUR na list. št. 33).

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja: 1. da sta pravdni stranki dne 22. 1. 2013 (priloga A1) sklenili najemno pogodbo, ki toženca obvezuje k plačilu 636,00 + DDV mesečne najemnine (4. člen) in določa 90 dnevni odpovedni rok (13. člen) ter da se varščina ne more pobotati z neporavnanimi najemninami ali stroški, nastalimi v času najema (5. člen), 2. da je toženec ob sklenitvi pogodbe plačal 1.367,40 EUR varščine, 3. da je toženec 16. 3. 2014 pogodbo odpovedal (priloga A4) in se je odpovedni rok iztekel dne 30. 6. 2014, 4. da je tožnica varščino pobotala (priloga A11) tako, da je z njo pokrila mesečni najemnini za maj in junij 2014 in na to vezane zamudne obresti v skupnem znesku 1.196,55 EUR, preostanek varščine v višini 170,85 EUR pa je odštela od kapitaliziranega zneska zakonskih zamudnih obresti od prepozno plačanih računov v znesku 288,62 EUR (izračun zakonskih zamudnih obresti v prilogi A5), 6. da je ostal neporavnan še znesek 117,77 EUR in neplačane najemnine od februarja do aprila (trije zneski po 659,53 EUR) 7. da dolg toženca obsega še glavnico v višini 2.096,36 EUR s pripadajočimi obrestmi.

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenih dejanskih ugotovitev pravilno obdržalo sklep o izvršbi v veljavi v 1. odstavku izreka za znesek 2.096,36 EUR.

9. Neutemeljen je pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava, in sicer določila 311. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), da prvostopenjsko sodišče ni vpogledalo v Pogodbo o pobotu terjatev, ki naj bi potrdila, da sta se terjatvi pravdnih strank pobotali tako, da toženec tožnici ne dolguje ničesar več. Sodišče prve stopnje je namreč v Pogodbo vpogledalo in natančno obrazložilo, da je tožnica varščino obračunala od najemnin za mesec maj in junij 2014 in od kapitaliziranega zneska zamudnih obresti, vendar je dolg toženca ostal neporavnan za znesek 117,77 EUR (ki predstavlja kapitalizirane zamudne obresti) in tri neplačane najemnine. Zmotno je torej stališče pritožnika, da je s pobotom terjatev njegova obveznost v celoti ugasnila, saj je ostala neporavnana glavnica v višini 2.096,36 EUR, in sicer znesek 117,77 EUR ter trije zneski po 659,53 EUR (zneski najemnin za februar, marec in april). Pritožnik prav tako ne more uspeti s ponavljanjem trditev, da je poslovni prostor predal tožnici, ki ob tem ni imela nikakršnih pripomb, zaradi česar toženec meni, da dolg ne obstoji. Že prvostopenjsko sodišče je namreč pritožniku pravilno pojasnilo, da ugovor, da je toženec prostore izročil skladno z najemno pogodbo na obveznost plačila zapadlih najemnin s pripadajočimi obrestmi ne vpliva.

10. Očitek kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je pavšalen in nekonkretizirani, zato pritožbeno sodišče nanj ne odgovarja. Sodba namreč nima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti, njen izrek je skladen z razlogi obrazložitve, ki so konsistentni in predstavljajo zaključeno celoto ter ne dopuščajo dvoma glede nosilnih argumentov.

11. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je izostala odločitev o stroških toženca glede dela tožbenega zahtevka, v katerem je bil postopek ustavljen (za znesek 170,85 EUR oziroma glede 7,5% vtoževane terjatve). V primeru, ko pride do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena,(1) od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerjajo po uspehu.(2) V konkretnem primeru umik tožbe ni bil posledica toženčeve izpolnitve zahtevka, zato mora tožnik tožencu od umaknjenega dela tožbenega zahtevka povrniti pravdne stroške. Pritožniku je tako prvostopenjsko sodišče odmerilo stroške od umaknjenega dela tožbenega zahtevka (zneska 170,85 EUR), in sicer je priznalo nagrado za redno pravno sredstvo (tar. št. 3468) v znesku 10,20 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6200) v znesku 1,50 EUR (7,50 % od zneska 20 EUR) ter sodno takso za ugovor v znesku 4,13 EUR (7,5% od zneska 55,00 EUR), skupaj torej 15,83 EUR.

12. Nadalje je pritožbeno sodišče v okviru preizkusa materialnega prava po uradni dolžnosti (350. člen ZPP) ugodilo pritožbi še v delu glede teka zamudnih obresti od kapitaliziranih zamudnih obresti (zaradi zamude pri plačilu najemnin). Tožnica je s tem zahtevala obrestne obresti, ki so prepovedane (375. člen OZ). Plačilo obrestnih obresti je mogoče zahtevati zgolj od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (t.i. procesne obresti, 381. člen OZ). Tožnica je vložila predlog za izvršbo 6. 5. 2014, zato neutemeljeno zahteva plačilo obrestnih obresti od zneska 117,77 EUR za obdobje od 24. 4. 2014 do 6. 5. 2014, za katero je sodišče prve stopnje izvršbo zmotno dovolilo. Prav tako je prvostopenjsko sodišče nepravilno priznalo zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznih računov (iz naslova najemnin), kljub temu, da so bile zakonske zamudne obresti že upoštevane v izračunu obresti (priloga A5). Posledično tožnici pripadajo zakonske zamudne obresti od posameznih računov od dne 24. 4. 2014 dalje, ko je bil napravljen izračun obresti(3) in ne od zapadlosti posameznih računov dalje. Glede na povedano, je prvostopenjsko sodišče v tem delu izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot izhaja iz izreka sodbe (I. točka izreka), v preostalem delu pa je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (353. člen ZPP).

13. Glede na dejstvo, da je bil uspeh toženca v pritožbenem postopku neznaten, je pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 165. člena ZPP v povezavi z določbo 154. člena ZPP odločilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odgovor na pritožbo, ki ga je podala tožnica pa ni v ničemer doprinesel k odločitvi pritožbenega sodišča in stroškovno ni bil potreben, zato mora tudi tožnica sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen v zvezi s 154. in 155. členom ZPP).

(1) ki določa, da mora tožnik, ki umakne tožbo povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknil takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

(2) glej N. Betetto, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, Gv Založba, 2006, Ljubljana, str. 47

(3) v katerem so že zajete zakonske zamudne obresti od zapadlosti vtoževanih računov za februar, marec in april do dne 23. 4. 2014