Jedro

Neugodne tržne razmere na nepremičninskem trgu bi sicer v določenih okoliščinah lahko bile relevantne pri oceni časovne neprimernosti delitve (npr. pričakovana rast cen nepremičnin, ki je časovno predvidljiva). Pri odlogu delitve solastnine se namreč lahko upošteva le tiste upravičene razloge, ki so prehodne narave in s predvidljivim prenehanjem, kar pa za ta primer gotovo ne velja. Predlog, katerega edini in očiten namen je čakati na padec cen nepremičnin zaradi nižje vrednosti solastninskih deležev ostalih solastnikov v primeru fizične delitve z dokupom, ne more biti cilj odloga delitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za odlog delitve.

2. V pritožbi proti temu sklepu se nasprotni udeleženec sklicuje na bistvene kršitve določb postopka, zmotno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo materialnega prava ter predlaga spremembo sklepa tako, da pritožbeno sodišče njegovemu predlogu za odlog delitve v celoti ugodi. Opozarja, da sklepa zaradi pomanjkljivosti ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje razlogov oziroma so ti v celoti nejasni in med seboj v nasprotju ter nerazumljivi. O predlogu nasprotnega udeleženca je sodišče odločalo, ne da bi izvedlo predlagane dokaze. Nasprotni udeleženec se nikoli ni protivil dejanski delitvi, opozarja pa na dejstvo neprimernega časa, zato predlaga začasen odlog delitve. Na trgu nepremičnin gre za neurejeno situacijo, premalo je stanovanj, cena starih stanovanj je znatno presegla novih stanovanj. Cene stanovanj so poskočile v nebo, kar ne more predstavljati normalne situacije. Realno in objektivno kritično gledanje na vsesplošno življenjsko situacijo ter konkretno situacijo na trgu nepremičnin v R Sloveniji kaže, da bodo cene nepremičninam dejansko padle že v bližnji prihodnosti. Sodišče pri odločitvi zanemarja Ustavo RS, iz katere med drugim izhaja, da gre za socialno državo. Sodišču je vseeno, ali se bo nasprotni udeleženec s svojo ženo znašel na cesti, prednost daje kapitalu in domnevno večjemu solastniškemu deležu predlagateljev. Predlagatelj s svojo ženo že od leta 2007 dalje uporablja konkretno stanovanje. Brez dvoma bo izplačal predlagateljema njun delež, a ne po sedanji tržni ceni. Zavrača pavšalni zaključek sodišča, da mu v konkretnem primeru ni uspelo dokazati močnejšega interesa, da se delitev v tem trenutku ne opravi.

3. Predlagatelja v odgovoru na pritožbo predlagata zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V pritožbi očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Izpodbijani sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogel preizkusiti. Vsebuje jasne in popolne razloge o odločilnih dejstvih in prav nobenih nasprotij. Izvedba dokazov z zaslišanjem udeležencev in predlagane priče v tej fazi postopka, ko je sodišče odločalo o predlogu za odlog delitve solastnine in še ni meritorno odločalo o delitvi solastnine, ni potrebna, saj so udeleženci svoja stališča o tem obširno navedli in utemeljevali v večih pisnih vloga. Odločitev sodišča nikakor ne more za pritožnika predstavljati nedopustnega presenečenja, za sklep presenečenja bi šlo le v primeru, če bi sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti udeleženci niso mogli računati. Pritožbeno sodišče zato ne vidi nobenih okoliščin, ki bi kazale na kakršnokoli obliko kršitve pravice do izjave v škodo nasprotnega udeleženca.

6. Nasprotni udeleženec je v tem postopku delitve solastnine predlagal odlog za dobo treh let in se pri tem skliceval na neprimeren čas delitve stanovanja, ki je predmet tega postopka, zaradi trenutnih (zanj) neugodnih razmer na trgu nepremičnin. Po mnenju pritožnika so sedanje cene rabljenih stanovanj nerazumno visoke, zato bi bil, ker izkazuje interes za odkup solastninskih deležev predlagateljev, očitno oškodovan.

7. Po določbi tretjega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) lahko sodišče odloži delitev za največ tri leta, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki delitev predlaga. Po določbi prvega odstavka 69. člena SPZ ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen ob neprimernem času. Pri pojmu „neprimeren čas“ gre za pravni standard, ki ga mora sodišče napolniti v vsakem primeru posebej, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera. Pravilno je izhodišče prvostopenjskega sodišča, ki se naslanja na sodno prakso, da gre za bodisi objektivne, bodisi subjektivne okoliščine primera, pri tem pa je njihova bistvena značilnost, da so prehodne narave s časovno predvidljivim prenehanjem1. 8. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je prvostopenjsko sodišče pravilno in v celoti pojasnilo, zakaj trenutne razmere na trgu nepremičnin, na katere se sklicuje nasprotni udeleženec, ne morejo šeti za razumen razlog za odlog odločitve sodišča v konkretnem postopku delitve solastnine. Neugodne tržne razmere na nepremičninskem trgu bi sicer v določenih okoliščinah lahko bile relevantne pri oceni časovne neprimernosti (npr. pričakovana rast cen nepremičnin, ki je časovno predvidljiva). V tej zadevi pa ne gre za tak primer. Kot je splošno znano so cene nepremičnin trenutno res visoke, kar pa v tem postopku ne more predstavljati ovire za delitev stvari. Ob tehtanju interesa predlagateljev za delitev nepremičnine, na kateri imata večinski solastninski delež, v primerjavi z interesom nasprotnega udeleženca, ki v tej nepremičnini biva s partnerko in želi odložiti delitev na čas, ko naj bi cena nepremični padla, je treba dati večjo težo interesu predlagateljev. Kot pravilno poudarja prvostopenjsko sodišče, se pri odlogu delitve solastnine lahko upošteva le tiste upravičene razloge, ki so prehodne narave in s predvidljivim prenehanjem, kar pa za ta primer gotovo ne velja. Predlog, katerega edini in očiten namen je čakati na padec cen nepremičnin zaradi nižje vrednosti solastninskih deležev ostalih solastnikov v primeru fizične delitve z dokupom, ne more biti cilj odloga delitve. Pritožbeno sodišče glede na navedbe nasprotnega udeleženca v več vlogah v spisu tudi ne vidi nobenih okoliščin, ki bi kazale na njegovo socialno ogroženost kot razlog za odlog delitve.

9. Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo, saj niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

10. Zaradi procesne narave tega sklepa bo o priglašenih pritožbenih stroških odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

1 Primerjaj sklepe VSL I Cp 1671/2015, II Cp 1359/2011, II Cp 3345/2010, II Cp 3483/2009.