Jedro

Kot izhaja iz določb ZUP, ki urejajo temeljna načela upravnega postopka, mora upravni organ stranko pred izdajo odločbe seznaniti z rezultati ugotovitvenega postopka, tako da se lahko stranka izreče o vseh dejstvih in okoliščinah ter učinkovito uveljavi svoje pravice oziroma pravne koristi.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave ... št. 02132-00523/2007-10 z dne 12. 2. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo, navedeno v izreku te sodbe, je Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava ... (v nadaljevanju: prvostopenjski organ) zavrnila zahtevo za vpis sprememb stavbe - dodajanje dela stavbe v katastru stavb za stavbo št. ..., z naslovom ..., ki je povezana s parcelo št. 1113 v isti katastrski občini ... (1. točka izreka), ter odločila še, da stroški postopka niso nastali (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ vodil postopek na podlagi zahteve za vpis spremembe stavbe v kataster stavb (v nadaljevanju: zahteva), ki sta jo skladno s 87. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju: ZEN) vložili tožnica in A. A. Zahtevi je bil priložen elaborat za vpis sprememb podatkov v kataster stavb (v nadaljevanju: elaborat), ki ga je izdelalo podjetje A., d.o.o. iz ... (v nadaljevanju: geodetsko podjetje), potrdil pa odgovorni projektant B. B. (dovoljenje ZAPS ...). Prvostopenjski organ je zahtevo preizkusil v skladu z določbami 95. člena ZEN in 4. 10. 2007 izdal odločbo o spremembi podatkov katastra stavb št. 02132-00523/2007-2, ki pa je bila po pritožbi C. C. (stranka z interesom v tem upravnem sporu) z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 3532-209/2007-2 z dne 15. 4. 2008 odpravljena. V ponovljenem postopku je prvostopenjski organ skladno z navodilom drugostopenjskega organa vlagateljici zahteve pozval, da elaborat dopolnita z novim zapisnikom obravnave, iz katerega bo razvidno, da so bili s spremembo seznanjeni vsi lastniki stavbe, katere podatki se spreminjajo. Kot pojasnjuje prvostopenjski organ, je bil v ponovljenem postopku obveščen o novih dejstvih, ki bi lahko bistveno vplivala na pravilnost prikazanih sprememb v elaboratu. Ugotovljeno je namreč bilo, da je predmetna stavba tudi predmet pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Kopru. Zaradi razjasnitve dejstev je prvostopenjski organ razpisal ustno obravnavo, na katero je povabil vse lastnike v stavbi (poleg tožnice in A. A. še Č. Č., D. D. in C. C.) ter predstavnika geodetskega podjetja; slednjega z namenom, da pojasni razlike med vpisanimi podatki o stavbi in predlaganimi spremembami v povezavi z dejanskim stanjem na terenu. Na ustni obravnavi dne 12. 5. 2010, katere so se udeležili vsi vabljeni, razen Č. Č., in o kateri je bil sestavljen zapisnik št. 02132-00523/2007-7, je bilo ugotovljeno, da je elaborat za spis spremembe treba popraviti. Ker je sočasno v zvezi z isto nepremičnino potekal tudi pravdni postopek, je prvostopenjski organ po uradni dolžnosti Okrožno sodišče v Kopru zaprosil za informacijo o vsebini pravdnega postopka oziroma za morebitni tam izdelani elaborat geodetske izmere stavbe oziroma načrt spremembe etažne delitve stavbe. Od sodišče je prejel informacijo, da je pravdni postopek pravnomočno zaključen (priloženi sta bili kopiji sodnih odločb sodišča prve in druge stopnje št. P 353/2013 in I Cp 356/2014) ter da v njem ni bil izdelan elaborat geodetske izmere stavbe oziroma načrt. Po tako pridobljeni informaciji in upoštevajoč, da ni bilo doseženo soglasje vseh solastnikov predmetne stavbe z elaboratom, je prvostopenjski organ zahtevo skladno s četrtim odstavkom 95. člena ZEN zavrnil. 3. Pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo je Ministrstvo za okolje in prostor s svojo (v nadaljevanju: drugostopenjsko) odločbo št. 3532-209/2017-6 z dne 6. 8. 2018 zavrnilo. V obrazložitvi ocenjuje, da je prvostopenjska odločitev sicer pravilna, a iz drugačnih razlogov. Drugostopenjski organ pojasnjuje, da je sprememba podatkov v katastru stavb dopustna le, če so izpolnjeni pogoji, ki jih za to določata ZEN ter Pravilnik o vpisih v kataster stavb (v nadaljevanju: Pravilnik). Po citiranju relevantnih določb navedenih predpisov ugotavlja, da geodetsko podjetje tudi po pozivu za dopolnitev elaborata ni dopolnilo na zahtevan način, tj. s povabilom vseh lastnikov stavbe na obravnavo in seznanitvijo z nameravano spremembo stavbe v katastru stavb. Opravljena je bila seznanitev z objavo elaborata na oglasni deski, kar ne zadošča. Določba drugega odstavka 146. člena ZEN, ki ureja vpis stavbe, zgrajene pred uveljavitvijo Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1), pri teh stavbah predpisuje (samo) seznanitev upravičenih oseb z elaboratom (z objavo na oglasni deski v stavbi ali razgrnitvijo v prostorih upravnika stavbe), vendar sodna praksa navedeno določbo razlaga na način, da mora biti osebam, ki so po zakonu upravičene do seznanitve, omogočeno, da se z elaboratom dejansko seznanijo, tako da lahko nanj podajo pripombe, ter zagotovljeno, da izdelovalec elaborata (geodetsko podjetje) podane pripombe tudi obravnava. Izjava v smislu tretjega odstavka 146. člena ZEN bi torej morala omogočiti preizkus vsaj glede okoliščin, da so bile osebe iz drugega odstavka 146. člena ZEN predhodno seznanjene o objavi elaborata, da so imele možnost podati svoje pripombe in da so bile te pripombe obravnavane. V konkretni zadevi je bila izjava o razgrnitvi sicer razgrnjena v skupni vhodni veži predmetne stavbe v obdobju od 16. 10. 2008 do 30. 10. 2008, do elaborata se je opredelila C. C., vendar ni razvidno, da bi se geodetsko podjetje opredelilo do njenih pripomb. Ker potrdilo v elaboratu takšne vsebine in prilog nima, zahteva ne more prestati preizkusa po prvem odstavku 95. člena ZEN, zato je bila pravilno zavrnjena. Drugostopenjski organ še pojasni, da v postopku določitve površine stavbe kot celote (za razliko od sprememb površin posameznih delov stavbe) ni potrebno soglasje vseh solastnikov v stavbi, saj gre za matematično operacijo. Kot dodaja, se nekatere pritožbene navedbe ne nanašajo na izpodbijano odločitev, temveč na lastništvo stavbe, kar pa ni oziroma ne more biti predmet obravnavanega postopka.

4. Tožnica je zoper izpodbijano odločbo vložila tožbo v upravnem sporu. Odločbo izpodbija iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), zlasti zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek prvostopenjskemu organu.

5. V tožbi povzema razloge, s katerimi sta odločitev utemeljila prvo- in drugostopenjski organ. V tej zvezi tožnica poudarja, da mora prvostopenjski organ, če ugotovi, da elaborat ne vsebuje predpisanih sestavin v skladu z določbami 95. člena ZEN, vlagatelja zahteve pozvati, naj elaborat dopolni, in šele če vlagatelj tega v postavljenem roku ne stori, sme zahtevo zavreči. Kolikor bi bile navedbe drugostopenjskega organa, da tožnica elaborata ni ustrezno dopolnila, resnične, bi torej prvostopenjski organ moral zahtevo zavreči in ne zavrniti ter je že iz tega razloga izpodbijana odločba nepravilna. Kot nadaljuje tožnica, izpodbijana odločba prihaja tudi v nasprotje sama s seboj. Iz njene obrazložitve namreč najprej izhaja, da je prvostopenjski organ v ponovljenem postopku dne 24. 9. 2008 geodetskemu podjetju poslal poziv za dopolnitev elaborata. Skoraj dve leti pozneje (20. 4. 2010) pa je bilo lastnikom stavbe poslano vabilo na ustno obravnavo, iz katerega med drugim izhaja, da sta bili vlagateljici zahteve po pooblaščenem geodetskem podjetju pozvani k dopolnitvi elaborata ter da je bilo dokazilo o seznanitvi pravilno dostavljeno. Prvostopenjski organ je nato sam opravil obravnavo, na katero so bili vabljeni vsi lastniki stavbe in predstavnica geodetskega podjetja. Udeleženci ustne obravnave, ki je potekala 12. 5. 2010, so se strinjali, da se elaborat popravi tako, da se ga uskladi z izvedeniškim mnenjem F. F. (tako, da se popravi meja prostora št. 6 in vzpostavi prostor št. 7, ki predstavlja svetlobni jašek). Do popravka elaborata pa ni prišlo, saj prvostopenjski organ vlagateljicama zahteve ni posredoval poziva, naj elaborat popravita oziroma uskladita s pripombami, danimi na ustni obravnavi, oziroma jima določil roka za to. S tem je kršil pravila Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Pravila postopka so bila kršena tudi zato, ker tožnici ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dokazih in listinah, ki jih je prvostopenjski organ pridobil tekom postopka in se nanje v obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi skliceval, kar pomeni kršitev iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Tožnica je tožbi priložila izpodbijano odločbo, svojo pritožbo zoper to odločbo, drugostopenjsko odločbo, poziv na dopolnitev zahtevka za spremembo vpisa stavbe v kataster stavb z dne 24. 9. 2008, vabilo na ustno obravnavo z dne 20. 4. 2010, zapisnik ustne obravnave z dne 12. 5. 2010 ter izvedeniško mnenje F. F. z dne 18. 5. 2009. 6. Toženka (po petem odstavku 17. člena ZUS-1 je to Republika Slovenija, ki jo zastopa Ministrstvo za okolje in prostor) je sodišču predložila upravne spise zadeve, odgovora na tožbo pa ni podala.

7. Sodišče je, glede na določbe 19. člena ZUS-1, tožbo vročilo tudi ostalim udeležencem oziroma strankam obravnavanega upravnega postopka: A. A., Č. Č., D. D. in C. C. V nadaljevanju je o upravnem sporu obvestilo še E. E., ki je po podatkih zemljiške knjige tekom upravnega spora postal lastnik posameznega dela št. 1 v predmetni stavbi. Navedeni, razen C. C., odgovora na tožbo niso podali.

8. C. C. v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je lastnica poslovnega prostora v pritličju predmetne stavbe. Prostor je kupila leta 2003 in od takrat še vedno nima dostopa do svetlobno prezračevalnega jaška in z njim povezanega skupnega funkcionalnega dela. Oba dela (št. 6 in 7) se sicer nahajata na zemljišču s parc. št. 1113, ki v naravi predstavlja pokrito dvorišče, sama pa si je po večletni pravdi uspela pridobiti zgolj dostop do skupnih kletnih prostorov (št. 1 in 2). V nadaljevanju opisuje potek obravnavanega upravnega postopka ter poudarja, da je med tožnico in A. A. sklenjena prodajna pogodba goljufiva, saj je tožnica kot prodajalka razpolagala s prostori, ki so skupna last, s čimer je kršila 3. člen Stanovanjskega zakona (SZ-1), kar ima za posledico ničnost prodajne pogodbe. Nadalje C. C. opisuje še enostranski pravni posel, ki ga je skušala izvesti tožnica v zvezi z zemljiškoknjižnim predlogom za vpis popravnega sklepa, ki pa je bil s strani sodišča zavržen. Opozarja, da tožnica ni več lastnica nepremičnine, zato nima pravnega interesa, da v zvezi s to nepremičnino vlaga kakršnekoli predloge, ter poudarja, da ne gre za popravo napake, temveč preferiranje enega solastnika, tj. A. A., da bi ta pridobila prostor, ki ji kot skupni del stavbe ne pripada. Odgovoru je priložila odločbo Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave ... št. 02132-00523/2007-2 z dne 4. 10. 2007 in svojo pritožbo zoper to odločbo, odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 3532-209/2007-2 z dne 15. 4. 2008, prodajno pogodbo št. 36001-3/05-2006 z dne 31. 5. 2006, sklenjeno med tožnico in A. A., izvedeniško mnenje F. F. z dne 18. 5. 2009, topografski karton št. P-379/TK in izsek iz tehnične dokumentacije št. 153/92, ki jo je v avgustu 1992 izdelalo podjetje A., d.o.o., izjavo o delitvi posameznih delov stavbe v etažni lastnini nepremičnine z dne 26. 8. 2004 in zemljiškoknjižni predlog za vpis popravnega sklepa z dne 30. 8. 2004. 9. Sodišče je z vpogledom v podatke centralnega registra prebivalstva ugotovilo, da je A. A., ki v tem upravnem sporu ni imela pooblaščenca, dne 6. 8. 2020 umrla, ter od Okrajnega sodišča v Kopru pridobilo sklep o dedovanju št. D 201/2020 z dne 14. 3. 2021, iz katerega je razvidno, kdo so dediči po pokojni. Glede na navedeno je sodišče s sklepom št. III U 237/2018-17 z dne 15. 10. 2021 ugotovilo, da je postopek prekinjen od dne 6. 8. 2020, ter H. H., I. I., J. J. in K. K. kot dediče po pok. A. A. pozvalo, da prevzamejo ta postopek. S sklepom št. III U 237/2018-18 z dne 15. 2. 2022 je nato sklenilo, da se postopek nadaljuje z dnem 4. 11. 2021. 10. Sodni senat je s sklepom št. III U 237/2018-20 z dne 17. 2. 2022 na podlagi določb 3. alineje drugega odstavka in tretjega odstavka 13. člena ZUS-1 sklenil, da bo v zadevi odločal sodnik posameznik.

11. Sodišče je v tem upravnem sporu za dne 24. 5. 2022 ob 10.00 uri razpisalo glavno obravnavo, na katero so bili pravilno povabljeni tožnica in toženka ter kot stranke z interesom: H. H., I. I., J. J., K. K., C. C., D. D. in E. E. Ob oklicu zadeve so se zglasili H. H., I. I., J. J. in L. L. kot zakonita zastopnica za svojo mladoletno hčer K. K. Ob soglasju navedenih navzočih ter upoštevanju, da ostali pravilno povabljeni, vključno s tožnico, na glavno obravnavo niso prišli, sodišče glavne obravnave ni opravilo in je odločilo brez nje (tretji odstavek 58. člena ZUS-1).

12. Tožba je utemeljena.

13. Predmet presoje v tem upravnem sporu je s tožbo izpodbijana odločba, s katero je prvostopenjski organ zavrnil zahtevo za vpis sprememb stavbe - dodajanje dela stavbe v kataster stavb, ki sta jo vložili tožnica in A. A. Za zadevo so relevantne določbe ZEN. Tožnica v tožbi ugovarja, da bi moral organ, če je menil, da elaborat spremembe podatkov katastra stavb ne vsebuje vseh predpisanih sestavin, zahtevo zavreči, ne zavrniti. Predvsem pa je sporno, ali je bil tudi sicer postopek voden skladno z določbami zakona in tako, da je tožnica kot ena od vlagateljic zahteve mogla uveljaviti svoje pravice.

14. Kako praviloma poteka postopek spremembe podatkov katastra stavb, ZEN določa v členih 85 do 95. Po določbah 87. člena ZEN zahtevo za spremembo podatkov katastra stavb vloži lastnik stavbe ali dela stavbe, imetnik stavbne pravice ali upravnik stavbe najpozneje v 30 dneh po izvedenih spremembah (prvi odstavek). Zahtevi za spremembo podatkov katastra stavb mora biti priložen elaborat spremembe podatkov katastra stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje ali projektant. Sestavni del elaborata spremembe podatkov katastra stavb je izpolnjen vprašalnik iz 103. člena tega zakona (drugi odstavek 87. člena ZEN). Geodetsko podjetje ali projektant mora v postopku izdelave elaborata spremembe podatkov katastra stavb opraviti obravnavo in lastniku dela stavbe, katerega podatek se spreminja pokazati vsebino sprememb s primerjavo poteka v elaboratu spremembe podatkov katastra stavb in v naravi. Glede vabljenja, obveščanja in vodenja obravnave se smiselno uporabljajo določbe 30. do 32. člena tega zakona (tretji in četrti odstavek 87. člena ZEN). Podrobnejše sestavine elaborata sprememb podatkov katastra stavb so določene v Pravilniku (peti odstavek 87. člena ZEN).

15. Geodetska uprava po prejemu zahteve za spremembo podatkov katastra stavb preizkusi, ali elaborat spremembe podatkov katastra stavb vsebuje vse predpisane sestavine, in ali podatki omogočajo vpis sprememb podatkov v kataster stavb (prvi odstavek 95. člena ZEN). Če elaborat spremembe podatkov katastra stavb ne vsebuje vseh predpisanih sestavin, geodetska uprava pozove vlagatelja zahteve za spremembo podatkov katastra stavb, da v določenem roku predloži dopolnjen elaborat; če vlagatelj elaborata v določenem roku ne dopolni, geodetska uprava zahtevo za spremembo podatkov s sklepom zavrže (drugi odstavek 95. člena ZEN). Zahtevo geodetska uprava zavrže tudi v primerih iz tretjega odstavka 95. člena ZEN. Če pa ugotovi, da niso izpolnjeni v četrtem odstavku 95. člena ZEN določeni ali drugi predpisani pogoji za izdajo odločbe o vpisu spremembe podatkov v kataster stavb, geodetska uprava zahtevo za spremembo podatkov zavrne.

16. V primeru stavbe, zgrajene pred uveljavitvijo ZGO-1, pa lahko zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb vloži katera koli oseba, ki izkaže pravni interes, če gre za stavbo, ki ima več delov stavbe. Če gre za stavbo, ki ima en del stavbe, lahko zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb vloži lastnik zemljišča, na katerem stavba stoji, ali imetnik stavbne pravice (prvi odstavek 146. člena ZEN). Pred vložitvijo zahteve za vpis stavbe v kataster stavb iz prejšnjega odstavka, mora geodetsko podjetje ali projektant z vsebino elaborata za vpis stavbe v kataster stavb seznaniti vlagatelja zahteve, lastnika zemljišča, na katerem stavba stoji, lastnika stavbe ali lastnike delov stavb ali imetnika stavbne pravice. To stori tako, da elaborat za vpis stavbe v kataster stavb objavi na oglasni deski v stavbi ali razgrne v prostorih upravnika stavbe. Seznanitev mora trajati najmanj 15 dni (drugi odstavek istega člena ZEN). Elaborat za vpis stavbe v kataster stavb mora vsebovati izjavo geodetskega podjetja ali projektanta, da je poskrbel za seznanitev iz prejšnjega odstavka (tretji odstavek 146. člena ZEN). Sodna praksa tega sodišča (prim. sodbe v zadevah I U 450/2010, II U 316/2010, I U 1136/2012 in I U 339/2013) navedeno zakonsko določbo razlaga tako, da je v primeru stavbe, zgrajene pred uveljavitvijo ZGO-1, v elaboratu za vpis stavbe v kataster stavb mogoče zapisnik o obravnavi kot njegov obvezen sestavni del nadomestiti z izjavo geodetskega podjetja, da je bilo poskrbljeno za seznanitev v skladu z zakonom, vendar ne zadošča gola izjava. Izjava iz tretjega odstavka 146. člena ZEN mora omogočiti (vsaj) preizkus okoliščin, da so bile osebe iz drugega odstavka 146. člena ZEN o objavi elaborata izkazano seznanjene, da so imele možnost podati pripombe in da je bila vsaka dana pripomba obravnavana, po potrebi (glede na njeno vsebino) tudi v smislu prvega odstavka 82. člena ZEN. Predpisana objava elaborata namreč ne more pomeniti gole formalnosti, ampak je njen namen v varstvu pravic tam navedenih oseb v postopku vpisa v kataster stavb, ki pa se lahko uresničuje le na način, da je tem osebam dejansko omogočeno seznaniti se z elaboratom in na podatke v elaboratu podati pripombe, ki morajo biti s strani geodetskega podjetja tudi ustrezno obravnavane.

17. V obravnavanem primeru iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov zadeve izhaja: da je bil zaradi vpisa sprememb stavbe (dodajanje dela stavbe) za predmetno stavbo izdelan elaborat, ki je bil skupaj z zahtevo za vpis predložen prvostopenjskemu organu 12. 4. 2007; da je bila na tej podlagi najprej izdana odločba o vpisu, ki pa je bila odpravljena z odločbo drugostopenjskega organa; da sta bili v ponovljenem postopku vlagateljici zahteve pozvani k dopolnitvi elaborata tako, da bo geodetsko podjetje ponovilo ustno obravnavo in zapisnik obravnave dopolnilo tako, da bodo na ustno obravnavo pravilno vabljeni vsi lastniki delov stavbe in stavbe, ki se spreminja, ter jim bo pokazana vsebina sprememb s primerjavo poteka v elaboratu spremembe podatkov katastra stavb in v naravi; da je bila prvostopenjskemu organu 30. 10. 2008 predložena izjava A. A. o seznanitvi z elaboratom in nanj podanimi pripombami; da je prvostopenjski organ zaradi razjasnitve dejstev z vabilom z dne 20. 4. 2010 razpisal ustno obravnavo (nanjo so bili vabljeni vsi solastniki predmetne stavbe in predstavnica geodetskega podjetja), ki je potekala 12. 5. 2010 in na kateri je bilo ugotovljeno, da je elaborat treba popraviti in da se bo popravil tako, kot je narisal sodni izvedenec; da prvostopenjski organ vlagateljicama ni določil roka za to, pač pa je nato z dopisom z dne 26. 1. 2018 pri Okrožnem sodišču v Kopru opravil poizvedbo, ali je bil pravdni postopek zaključen, kakšna je vsebina odločitve in ali je bil v navedenem postopku izdelan elaborat geodetske izmere stavb oziroma načrt sprememb etažne delitve predmetne stavbe; da mu je omenjeno sodišče z dopisom z dne 31. 1. 2018 posredovalo sodno odločbo, izdano v zadevi P 353/2013 dne 23. 1. 2014, potrjeno s sodno odločbo sodišča druge stopnje z dne 21. 10. 2014, ter pojasnilo, da elaborat geodetske izmere stavbe oziroma načrt nista bila narejena; da je nato prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo, s katero je vloženo zahtevo zavrnil. 18. Sodišče v zvezi s tožbenimi ugovori najprej ugotavlja, da v obravnavani zadevi ni mogoče preizkusiti, ali je prvostopenjski organ pri vodenju postopka in izdaji izpodbijane odločbe uporabil določbe 87. člena ZEN ali določbe 146. člena tega zakona, ki (drugače) urejajo vpis stavbe, zgrajene pred uveljavitvijo ZGO-1. Iz poziva z dne 24. 9. 2008 izhaja, da sta bili vlagateljici zahteve pozvani, naj elaborat dopolnita na način, da geodetsko podjetje ponovi ustno obravnavo in dopolni zapisnik obravnave tako, da bodo pravilno vabljeni vsi lastniki (delov) stavbe, ki se spreminja, z opozorilom, da bo sicer zahteva na podlagi drugega odstavka 95. člena ZEN zavrnjena. Pri tem ima tožnica prav, ko opozarja, da takšno opozorilo na pravne posledice ni ustrezno, saj geodetska uprava, če elaborat kljub pozivu ostane nedopolnjen, zahtevo zavrže (tako drugi odstavek 95. člena ZEN), zavrne pa se zahteva za spremembo podatkov katastra stavb, če je podana katera izmed okoliščin iz četrtega odstavka 95. člena ZEN. Sicer pa iz vsebine poziva izhaja, da je prvostopenjski organ vlagateljici zahteve pozival, naj elaborat dopolnita tako, da bo ustrezal zahtevam iz tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZEN, kar bi lahko pomenilo, da je zadevo obravnaval kot t.i. reden vpis sprememb. V takšnem primeru morajo biti geodetskemu organu predloženi zapisnik o obravnavi in vabila nanjo, s katerimi se dokumentira opravo obravnave (drugi odstavek 82. člena ZEN). V konkretnem postopku pa mu je bila dostavljena izjava o seznanitvi, z zabeležko organa, da se obravnava z zapisnikom ni ponovila, kar kaže na postopek po 146. členu ZEN. Na to bi bilo mogoče sklepati tudi iz vabila na ustno obravnavo z dne 20. 4. 2010, v katerem je, kot izpostavlja tožnica, izrecno navedeno, da je bilo dokazilo o seznanitvi pravilno dostavljeno. V izpodbijani odločbi prvostopenjski organ sprva navede, da sta vlagateljici zahtevo vložili na podlagi 87. člena ZEN. Šele drugostopenjski organ se izrecno sklicuje na 146. člen ZEN in prvič navede, da v postopku predložena izjava geodetskega podjetja ni ustrezna.

19. Pri tem pa sodišče v obravnavanem primeru ne more spregledati okoliščin poteka konkretnega postopka, v katerem je prvostopenjski organ po predložitvi dopolnitve elaborata z izjavo o seznanitvi, ki jo je sam očitno štel za ustrezno, opravil ustno obravnavo, na katero je vabil vse lastnike predmetne stavbe in predstavnico geodetskega podjetja, ki je izdelalo elaborat, da pojasni razlike med vpisanimi podatki o stavbi in predlaganimi spremembami v povezavi z dejanskim stanjem na terenu. Na ustni obravnavi dne 12. 5. 2010 je bilo na zapisnik ugotovljeno, da je elaborat treba popraviti in da se bo popravil tako, kot je narisal sodni izvedenec. Ob tem prvostopenjski organ na ustni obravnavi vlagateljicama ni določil roka za predložitev popravljenega elaborata, niti ju ni k temu kasneje pozval, ampak je po tem, ko je sam opravil poizvedbo pri Okrožnem sodišču v Kopru in prejel njegov odgovor s priloženimi listinami, ne da bi o tem pred izdajo odločbe seznanil stranke postopka, izdal odločbo o zavrnitvi zahteve za vpis. Kot izhaja iz določb ZUP, ki urejajo temeljna načela upravnega postopka (prim. prvi in tretji odstavek 9. člena ter 146. člen) in ki jih je treba upoštevati tudi v obravnavani zadevi, pa mora upravni organ stranko pred izdajo odločbe seznaniti z rezultati ugotovitvenega postopka, tako da se lahko stranka izreče o vseh dejstvih in okoliščinah ter učinkovito uveljavi svoje pravice oziroma pravne koristi (v konkretnem primeru glede na opisano vodenje postopka tudi z morebitno predložitvijo dopolnjenega oziroma popravljenega elaborata).

20. Ker so bila torej, kot sledi iz povedanega, v obravnavani zadevi bistveno kršena pravila postopka, saj niso bile ustrezno upoštevane določbe ZEN ter ZUP in je to moglo vplivati na odločitev (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu, da ob upoštevanju stališč iz te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) dopolni postopek in v zadevi ponovno odloči. Z odpravo izpodbijane odločbe po samem zakonu preneha veljati tudi drugostopenjska odločba (tako že sklep Vrhovnega sodišča X Ips 2/2014 z dne 23. 12. 2015).

21. Sklepno sodišče, glede na navedbe strank in zaradi ponovnega postopka, pripominja, da se v obravnavanem upravnem postopku odloča zgolj o vloženi zahtevi za vpis sprememb v kataster (in presoja, ali so izpolnjeni za to predpisani formalni in materialni pogoji), ne odloča pa se v tem postopku, kdo je lastnik določenih delov stavbe ter kdo jih lahko uporablja. To je stvar drugih, civilnopravnih postopkov pred sodišči splošne pristojnosti.