Jedro

Sodišče mora zaradi pravilne uporabe 318. člena ZPP presojati tudi, ali je zahtevek sklepčen. To pa pomeni, da mora ugotavljati, ali iz v tožbi zatrjevanih dejstev izhaja zatrjevana pravna posledica in to ne samo glede temelja odškodninske odgovornosti tožene stranke, temveč tudi glede višine zahtevane odškodnine.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba glede odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 4.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.2.2006 dalje do plačila in glede odločitve o stroških postopka razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (glede odškodnine za premoženjsko škodo v višini 101,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.2.2006 dalje do plačila) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči odškodnino v znesku 4.101,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.2.2006 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške v višini 672,99 EUR z ustreznimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper takšno odločitev se iz razloga kršitve pravil pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je izpodbijana sodba nepopolno obrazložena, v nadaljevanju pa navaja, da je pooblaščenka tožene stranke sporočila sodišču, da se tožena stranka ne more udeležiti poravnalnega naroka, ker je v bolniškem staležu. Glede na to, da je imela toženka pred tremi meseci spontani splav, ji je njena ginekologinja odsvetovala dodatne napore in odhode od doma celo nosečnost zaradi grozečega splava, zato tudi ni bila sposobna obiskati svoje pooblaščenke in ji predložiti zdravniškega potrdila prej kot 22.5.2009. Tožena stranka je posledično prepričana, da je izpodbijana sodba preuranjena. Stroškov s pritožbo ni priglasila.

Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka je v predmetni zadevi vtoževala odškodnino za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki jo je utrpela vsled škodnemu dogodku v noči z dne 30.4.2005 na 1.5.2005 in za katerega je bila s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu K 187/2006 z dne 29.9.2006 ugotovljena kazenska odgovornost tožene stranke. Na vročeno pritožbo je tožena stranka sicer pravočasno odgovorila, ni pa prišla ne osebno niti zastopana po svoji pooblaščenki na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo dne 17.4.2009. Sodišče prve stopnje je zato izdalo zamudno sodbo po 282. členu ZPP, saj tožena stranka sodišču ni predložila nobenih dokazil o njeni upravičeni odsotnosti z naroka.

Po vpogledu v spis se sodišče druge stopnje s takšnimi razlogi sodišča prve stopnje sicer strinja, vendar ugotavlja, da izpodbijana sodba nima dolžnih razlogov o ustreznosti prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo glede na merila iz 179. člena OZ. Sodišče mora namreč zaradi pravilne uporabe 318. člena ZPP presojati tudi, ali je zahtevek sklepčen. To pa pomeni, da mora ugotavljati, ali iz zatrjevanih dejstev v tožbi (ki se po načelu afirmativne litiskontestacije štejejo za resnična), izhaja zatrjevana pravna posledica, in to ne samo glede temelja odškodninske odgovornosti tožene stranke, temveč tudi glede višine zahtevane odškodnine. Tega pa v konkretnem primeru ni storilo. Ker torej izpodbijane odločbe v delu, kolikor se nanaša na prisojeno odškodnino za nepremoženjsko škodo, ni mogoče preizkusiti, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke 399. člena ZPP, je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijano sodbo v delu, kolikor se nanaša na odškodnino za nepremoženjsko škodo, razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP), v katerem naj odpravi zgoraj izpostavljeno pomanjkljivost.