Jedro

Pomembno je razlikovati pravno razmerje med delničarjem in družbo - izdajateljico delnic na eni strani in pravno razmerje med delničarji oziroma delničarji in tretjimi osebami na drugi strani. Vprašanje veljavnosti prenosa delnic je vprašanje razmerja med odsvojiteljem in pridobiteljem delnic, ki se obravnava po splošnih obligacijskih pravilih o veljavnosti pravnih poslov.

Posledica ničnosti je po 87. členu OZ vračilo na podlagi ničnega posla dobljenega vključno s plodovi. Ker ničnost pravnega posla učinkuje od njegove sklenitve dalje, torej v obravnavanem primeru pomeni, da dolžnik nikoli ni postal delničar izdajatelja delnic, v kolikor bi se pravnomočno izkazal prenos delnic nanj za ničnega. Vendar v razmerju do družbe velja kot njen delničar tisti, ki je kot delničar vpisan v delniško knjigo, zato je za družbo irelevantno, ali je tako legitimirani delničar pravi ali nepravi delničar. Delniška družba sme in mora dividende izplačati le tistemu, ki je na določen presečni dan vpisan v delniško knjigo. Temu delničarju veljavno izpolnjuje svoje obveznosti izplačila dividend, zato zoper nepravega delničarja nima terjatve na povračilo izplačanih dividend iz naslova neopravičene obogatitve.

Preozko je stališče prvostopenjskega sodišča, da bi bilo z izdajo začasne odredbe preprečeno izplačilo vmesnih dividend dolžniku, s tem pa terjatev upnika do dolžnika sploh ne bo mogla nastati. V konkretnem primeru je namen zavarovanja, da se denarna sredstva, ki bi lahko bila izplačana neupravičeni osebi, zavarujejo tako, da do konca postopka z njimi ne more razpolagati nobena od strank.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških upnika se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog upnika za izdajo začasne odredbe, ki glasi: "V zavarovanje denarne terjatve, ki bo nastala upnici O. d.o.o. do dolžnice H. d.o.o. v višini 46.607,64 EUR, se v korist upnice odreja:

1. Družbi I. d.d., in KDD d.d. se prepove izplačilo dividend za delnice družbe I. d.d., ki bodo izplačane na podlagi sklepa Nadzornega sveta družbe I. d.d. z dne 3. 10. 2019 tako, da se te dividende ne izplačajo sistemskemu članu KDD, ki je pooblaščen pri računu vrednostnih papirjev navedenega delničarja, temveč ostanejo deponirane na namenskem fiduciarnem računu pri KDD d.d., in sicer dividend, ki bodo pripadle delničarki: H. d.o.o., L. v višini 46.607,64 EUR.

2. Ta začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočnosti odločbe, s katero bo pravnomočno zaključen pravdni postopek, ki ga bo upnik sprožil za opravičbo izdane začasne odredbe.

3. Upniku se naloži, da v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa o zavarovanju pri naslovnem sodišču vloži opravičbeno tožbo.

4. Ta sklep o začasni odredbi ima v skladu z 268. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju učinek sklepa o izvršbi.

5. Ugovor ali pritoža zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve.

6. Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške postopka z začasno odredbo v roku 8 dni po izdaji sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

7. Podredno: upnik je dolžan položiti varščino za škodo, ki bi dolžniku lahko nastala zaradi izdaje začasne odredbe."

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil, uveljavljal pa je pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe določb ZIZ glede pogojev za izdajo začasne odredbe. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo njegovemu predlogu in izdajo začasne odredbe, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, vse s stroškovno posledico.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnik predlaga zavarovanje zneska 46.607,64 EUR, ki predstavlja vmesne dividende za poslovno leto 2019 in ki naj bi bile dolžniku izplačane kot delničarju družbe I. d.d. na podlagi sklepa nadzornega sveta z dne 3. 10. 2019, izdanega po pooblastilu 33. skupščine družbe – izdajatelja delnic I. d.d. Do 19749 delnic je dolžnik prišel na podlagi ničnih pravnih poslov v verigi prenosov teh delnic od upnika k družbi T. d.o.o. (ničnost tega prenosa je bila pravnomočno ugotovljena s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 618/2011), od slednje k družbi C. d.d. in od nje k dolžniku. Glede ničnosti slednjega prenosa je bila že izdana sodba Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 514/2013, ki še ni pravnomočna. Ker je dolžnik delnice dobil na podlagi ničnih pravnih poslov, ni upravičen niti do dividend, torej koristi oziroma plodov teh delnic, zato mu dividende za delnice z oznako A. ne pripadajo. Glede na izdane sodbe je torej verjetno, da bo upniku nastala terjatev do I. d.d. in KDD d.d., da dividende izplača sistemskemu članu KDD, ki je pooblaščen pri računih vrednostnih papirjev upnika. Ker je do pravnomočnosti sodbe I Pg 514/2013 dolžnik upravičen do izplačila dividend s strani dolžnikovega dolžnika preko Centralne depotne družbe in njenih sistemskih članov, upnik s predlagano začasno odredbo želi preprečiti, da se dividende nakažejo sistemskemu članu KDD, ki je pooblaščen pri računih vrednostnih papirjev dolžnika. S temi trditvami je upnik utemeljeval verjetnost terjatve do dolžnika. V nadaljevanju pa je utemeljeval tudi obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, torej nadaljnji (subjektivni) pogoj za izdajo začasne odredbe po prvem odstavku 270. člena ZIZ ter obstoj predpostavke neznatne škode po tretjem odstavku 270. člena ZIZ.

5. Prvostopenjsko sodišče je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo zaradi neizkazanosti objektivnega pogoja za izdajo začasne odredbe, torej neizkazanosti bodoče denarne terjatve zoper dolžnika. Iz nosilnih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da želi upnik zavarovati svojo denarno terjatev iz naslova vmesnih dividend, ki dolžniku še niso bile izplačane, torej gre za zavarovanje bodoče terjatve, ki bo utemeljeno le v primeru, če bo dolžnik denar iz vmesnih dividend prejel. S predlagano vsebino začasne odredbe pa želi upnik preprečiti izplačilo vmesnih dividend dolžniku, s tem pa tudi nastanek bodoče terjatve zoper dolžnika, ki jo je prvostopenjsko sodišče identificiralo kot terjatev iz naslova neupravičene obogatitve. Predlog upnika je zato protisloven in neutemeljen. Ker gre za zavarovanje bodoče terjatve, prvostopenjsko sodišče ne ve, na kakšno tožbo naj upnika napoti zaradi opravičbe izdaje predlagane začasne odredbe. Sicer pa upnik iz povsem pravnih razlogov nima pravice do izplačila dividend. V poštev bi prišel kvečjemu zahtevek iz neopravičene obogatitve. Izplačilo dividend v obravnavanem primeru pa lahko upnik zahteva le od dolžnikovega dolžnika I. d.d. Čeprav bi bile dividende izplačane nepravemu delničarju brez pravnega temelja, pravi delničar nima pravice zahtevati vračila dividende, ker pravi delničar ne more dokazati, da je bil prejemnik dividende obogaten, pravi delničar pa osiromašen. To je bila delniška družba, saj delničar lahko zahteva dividendo še naprej od delniške družbe – izdajatelja delnic.

6. S predstavljenim stališčem prvostopenjskega sodišča pritožbeno sodišče ne soglaša. Pomembno je razlikovati pravno razmerje med delničarjem in družbo – izdajateljico delnic na eni strani in pravno razmerje med delničarji oziroma delničarji in tretjimi osebami na drugi strani. Vprašanje veljavnosti prenosa delnic je vprašanje razmerja med odsvojiteljem in pridobiteljem delnic, ki se obravnava po splošnih obligacijskih pravilih o veljavnosti pravnih poslov. V obravnavanem primeru gre za vprašanje ničnosti prenosov delnic, v končni fazi na družbo H. d.o.o., o katerem je Okrožno sodišče v Kranju s sodbo I Pg 514/2013 že odločalo (sodba še ni pravnomočna) in ugotovilo ničnost prenosov. Posledica ničnosti pa je po 87. členu OZ vračilo na podlagi ničnega posla dobljenega vključno s plodovi. Ker ničnost pravnega posla učinkuje od njegove sklenitve dalje, torej v obravnavanem primeru pomeni, da dolžnik nikoli ni postal delničar izdajatelja delnic, v kolikor bi se pravnomočno izkazal prenos delnic nanj za ničnega. Vendar v razmerju do družbe velja kot njen delničar tisti, ki je kot delničar vpisan v delniško knjigo (drugi odstavek 235. člena ZGD-1), zato je za družbo irelevantno, ali je tako legitimirani delničar pravi ali nepravi delničar. Delniška družba sme in mora dividende izplačati le tistemu, ki je na določen presečni dan vpisan v delniško knjigo. Temu delničarju veljavno izpolnjuje svoje obveznosti izplačila dividend, zato zoper nepravega delničarja nima terjatve na povračilo izplačanih dividend iz naslova neopravičene obogatitve ali iz drugega veljavnega naslova. Sklicevanje prvostopenjskega sodišča na stališče, izraženo v sklepu višjega sodišča I Cpg 1789/2015, da pravi delničar nima pravice zahtevati od nepravega delničarja, ki mu je bila dividenda v resnici izplačana, čeprav brez pravnega temelja, povračilo dividend, ker še naprej lahko zahteva izplačilo dividende od delniške družbe, pritožbenega sodišča spričo zgoraj pojasnjenega obligacijsko-pravnega razmerja med delničarjema (pravim in nepravim) in korporacijskopravnega razmerja med družbo in v delniško knjigo na relevanten presečni dan vpisanega delničarja, ne prepriča. 7. Prvostopenjsko sodišče pa je po eni strani ugotovilo, da bi bil v obravnavanem primeru edini smiselno uveljavljan tožbeni zahtevek zoper dolžnika zaradi neupravičene obogatitve, po drugi strani pa, sklicujoč se na razloge odločbe I Cpg 1789/2015 ugotavlja, da upnik v nobenem primeru zoper dolžnika na podlagi neupravičene obogatitve ne bi mogel uspeti. Razlogi izpodbijanega sklepa so torej sami s sabo v nasprotju, zaradi česar izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Podana je bistvena postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

8. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je preozko stališče prvostopenjskega sodišča, da bi bilo z izdajo začasne odredbe preprečeno izplačilo vmesnih dividend dolžniku, s tem pa terjatev upnika do dolžnika sploh ne bo mogla nastati. Višje sodišče je že v sklepih I Cpg 911/2015 z dne 7. 7. 2015 in I Cpg 1607/2015 z dne 6. 9. 2016 pojasnilo, da je v konkretnem primeru namen zavarovanja, da se denarna sredstva, ki bi lahko bila izplačana neupravičeni osebi, zavarujejo tako, da do konca postopka z njimi ne more razpolagati nobena od strank. S takim stališčem pritožbeno sodišče soglaša in je v celoti uporabljivo tudi v obravnavanem primeru, ker gre le za različno časovno obdobje, na katerega se sklep o izplačilu vmesnih dividend nanaša. 9. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer pritožbeno sodišče opozarja, naj prvostopenjsko sodišče v novem postopku odpravi tudi neskladje med navedbo sodišča v uvodu izpodbijanega sklepa, da je odločalo o upnikovem predlogu z dne 28. 6. 2019, v obrazložitvi sklepa pa navedlo, da je odločalo o njegovem predlogu, ki ga je vložil s priporočeno pošto dne 8. 10. 2019. 10. Izrek o upnikovih pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.