Jedro

Prvostopenjski organ je tožnico s pozivom z dne 23. 4. 2013 pozval, naj predloži potrdilo delodajalca o dobi zaposlitve oziroma dokazilo o doseženem številu let delovne dobe, saj je vlogi priložila nepopolno potrdilo o svojem dohodku, v katerem je sama (in ne ZPIZ) navedla, da ima 26 let delovne dobe. Navedeni poziv je prejela 3. 5. 2013, vendar v postavljenem 15-dnevnem roku zahtevanega dokazila ni predložila. V svoji vlogi z dne 28. 5. 2013 je navedla le, da je upokojenka, da je delavska knjižica deponirana na ZPIZ in da je kljub trudu ni mogla pridobiti. Glede na navedeno je treba zavrniti pavšalno tožbeno navedbo o netočnosti trditve, da zahtevanega dokazila ni predložila.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka na podlagi ocenjenih stanovanjskih, socialnih in drugih razmer tožnici dodelila 380 točk in jo uvrstila na 601. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe, za katera prosilci – glede na dohodek gospodinjstva –, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine (lista A2). V 2. točki izreka je odločila, da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A2 v skupini samskih oseb, ki so dosegli nad vključno 550 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, premoženjske ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo; vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno. V 3. točki je še ugotovila, da v postopku izdaje te odločbe niso nastali stroški postopka.

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bila izdana v postopku, vodenem v zvezi s 15. javnim razpisom za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil 15. 12. 2012 objavljen v časopisu Slovenske novice. Pri odločanju so bili upoštevani pogoji in merila, ki jih določa Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04 in naslednji). Tako je tožnica pri kategoriji „stanovanjski status“ kot udeleženka razpisa brez stanovanja, ki ima naslov na pristojni instituciji (CSD), dobila najviše možno število točk (240), 120 točk na račun udeležbe na prejšnjih razpisih (na 11., 12., 13. in 14. javnem razpisu za vsakega po 30 točk) in 20 točk za stalnost bivanja (nad 5 do 10 let) v Mestni občini Ljubljana (MOL). Ker je bila glede na število razpisanih stanovanj dodelitev zagotovljena le tistim iz prednostne liste A2, ki so dosegli 550 točk in več, tožnici s 380 točkami stanovanje ni bilo dodeljeno.

Upravni organ druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnil in v razlogih podrobno pojasnil ocenjevanje tožničinih razmer oz. dodelitev točk po posameznih kategorijah. Pojasnil je tudi, da ji točk po postavki „12.2. prosilec je ženska – več kot 12 let delovne dobe“, ni bilo mogoče dodeliti, saj kljub pozivu ni predložila dokazila o številu let delovne dobe.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da se v odločbi navajajo netočnosti in da je število točk prikrojeno, kar vpliva na uvrstitev na prednostno listo. Ne drži, da ni predložila dokazila o številu let delovne dobe, ki jih ima več kot 25, kar tudi vpliva na število točk. Toženka v odgovoru na tožbo obrazloženo zavrača tožbene očitke in predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške tega postopka.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporno, ali tožnici kot prosilki za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem na 15. javnem razpisu MOL pripadajo točke na račun več kot 12 let delovne dobe iz točkovalne kategorije 12 vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem.

Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da tožnica navedene rubrike v vlogi ni označila, je pa v potrdilu o svojem dohodku, ki je bil priložen vlogi, navedla, da je upokojena in da ima 26 let delovne dobe. Glede na navedeno jo je prvostopenjski organ s pozivom z dne 23. 4. 2013 pozval, naj predloži potrdilo delodajalca o dobi zaposlitve oziroma dokazilo o doseženem številu let delovne dobe, saj je vlogi priložila nepopolno potrdilo o svojem dohodku, v katerem je sama (in ne ZPIZ) navedla, da ima 26 let delovne dobe. Navedeni poziv je prejela 3. 5. 2013, vendar v postavljenem 15-dnevnem roku zahtevanega dokazila ni predložila. V svoji vlogi z dne 28. 5. 2013 je navedla le, da je upokojenka, da je delavska knjižica deponirana na ZPIZ in da je kljub trudu ni mogla pridobiti.

Glede na navedeno je treba zavrniti pavšalno tožbeno navedbo o netočnosti trditve, da zahtevanega dokazila ni predložila.

Res je tožnica v vlogi uveljavljala tudi točkovalno kategorijo „2. kvaliteta bivanja“, kjer je bilo možno doseči 50 točk, in točkovalno kategorijo „3. neprimerna površina stanovanja (do vključno 4 m2 na družinskega člana)“, ovrednoteno z 20 točkami. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da tožnica točk po navedenih postavkah ni pridobila, ker je to v primeru prosilcev, ki so brez stanovanja in imajo naslov na pristojni inštituciji, izključeno. Drugostopenjski organ je še pojasnil, da je navedeno v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Kot ugotavlja sodišče, omenjeno izhaja iz priloge pravilnika, v katerem so pojasnila za uporabo obrazca za ocenjevanje razmer prosilcev, kjer je navedeno, da če se udeleženca razpisa pri stanovanjskih razmerah točkuje po točki 1.1. (udeleženec razpisa je brez stanovanja, ima naslov na pristojnih institucijah – 240 točk), je točkovanje pod točkami 2 (kvaliteta bivanja), 3 (utesnjenost v stanovanju) in 4 (funkcionalnost stanovanja) izključeno.

Neglede na vse navedeno pa celo v primeru, če bi tožnica dobila dodatnih 50 točk za delovno dobo, 50 točk na račun nekvalitetnega bivanja in 20 točk za neprimerno površino stanovanja, s 500 točkami ne bi dosegla praga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem.

Ker ostale tožbene navedbe niso konkretizirane, nadaljnji preizkus pravilnosti točkovanja ni mogoč. Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).