Jedro

Ker sta pravdni stranki o vseh zahtevkih, ki so bili predmet te pravde (o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo, o stikih in preživljanju otrok), sklenili sodno poravnavo, toženka nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o začasni odredbi.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izdalo začasno odredbo na predlog toženke in po uradni dolžnosti, s katerim je mladoletna otroka pravdnih strank A. A., rojenega ... in B. B., rojeno ..., začasno zaupalo v varstvo in vzgojo toženki, stike med tožencem in A. A, je začasno določilo na način, da potekajo vsak drug vikend, ko tožnik prevzame sina v petek po zaključku pouka in ga v ponedeljek zjutraj pripelje v šolo, v primeru, da si stikov s tožnikom želi tudi hči, stiki med njo in tožencem potekajo na enak način ter v enakem obsegu, kot so določeni med tožnikom in sinom, tožniku je še naložilo, da je dolžan od 1. 10. 2018 dalje plačevati za posameznega otroka začasno mesečno preživnino v višini 50,00 EUR. Sodišče prve stopnje je tudi odločilo, da začasna odredba stopi v veljavo takoj in traja do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka oziroma do drugačne odločitve sodišča. Kar je toženka zahtevala več ali drugače je sodišče prve stopnje zavrnilo.

2. Toženka je vložila pritožbo1 zoper prvi odstavek II. tč. in VII. tč. (v zvezi s III. tč.) izreka sklepa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožniku naloži, da začasno plačuje mesečno preživnino v višini 130,00 EUR za vsakega otroka in da stike bolj določno opredeli, kot je to predlagala v pritožbi. Navajala je, da se sodišče ni opredelilo do zatrjevanih nujnih mesečnih stroškov preživljanja vsakega otroka, zato sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Sodišče ni upoštevalo stroškov povezanih z uporabo stanovanja, ki so mesečno za vsakega otroka 60,00 EUR, niti obližev za škiljenje, ki jih potrebujeta otroka, ta mesečni strošek pa je za posameznega otroka 10,00 EUR. Zaradi nezmožnosti medsebojne komunikacije med pravdnima strankama, bi sodišče moralo odločiti, da tožnik prevzame sina po zaključku pouka v šoli, da ne bo dvoma glede načina izvršitve začasne odredbe. Sodišče tudi ni upoštevalo, da vsak petek in ponedeljek ni pouka, če so počitnice ali šole prosti dnevi. Sodišče bi zato moralo določiti, da v teh primerih tožnik prevzame sina v petek ob 15.00 pred picerijo E. in ga pripelje na isti naslov v ponedeljek ob 8.00. Enako velja za hčer, če bi se odločila za stike. Picerija se nahaja v neposredni bližini doma otrok.

3. Tožnik v odgovoru na tožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta pravdni stranki na naroku 17. 8. 2020 sklenili sodno poravnavo, na podlagi katere sta bila B. B. in A. A. zaupana v varstvo in vzgojo toženki, določeni so bili stiki tožnika s tema otrokoma in tudi z mld. C. C., ki je otrok pravdnih strank, za katerega pa pravdni stranki s tožbenimi zahtevki nista zahtevali ureditve spornega razmerja. Pravdni stranki sta se tudi dogovorili, da bo tožnik za vsakega od teh otrok plačeval mesečno preživnino v višini 83,00 EUR. Iz zapisnika naroka z dne 17. 8. 2020 izhaja, „da se poravnava sklepa za preživnino le za naprej“, sodišče prve stopnje pa je toženki pojasnilo, „da se pogovarjamo o preživnini od vložitve tožbe dalje, t. j. od marca 2018, s tem, da je tožnik od oktobra dalje redno plačeval po začasni odredbi 50,00 EUR za vsakega otroka.“2

6. Z izpodbijanim sklepom so bili določeni osebni stiki tožnika z mld. A. A. vsak drug vikend, s hčerjo pa le z njeno privolitvijo. S sodno poravnavo ima tožnik (le) stike s sinom (in še to) le po telefonu, neposredne osebne stike pa le na sinovo željo. Nobene pravne koristi ni toženka izkazala, da bi se posegalo in spreminjalo v odločitev glede stikov, kot so bili določeni z začasno odredbo, glede na sklenjeno sodno poravnavo, še posebej iz razloga, ker je bilo v izpodbijanem sklepu navedeno, da začasna odredba veljala le do pravnomočnega zaključka tega postopka oziroma do drugačne odločitve sodišča. Glede na povzeti zapisnik iz naroka z dne 17. 8. 2020 tudi ni sporno, da sta se pravdni stranki s sodno poravnavo dogovorili tudi o preživninski obveznosti tožnika do otrok za čas od vložitve nasprotne tožbe do sklenitve sodne poravnave. Ker sta pravdni stranki o vseh zahtevkih, ki so bili predmet te pravde (o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo, o stikih in preživljanju otrok), sklenili sodno poravnavo, toženka nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o začasni odredbi.

7. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbo zavrglo (1. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

8. Sodišče prve stopnje je dne 21. 8. 2020 izdalo sklep, s katerim je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Sklep še ni pravnomočen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje s tem sklepom ni odločilo oziroma ni moglo odločiti o stroških tega pritožbenega postopka, ker pritožbeno sodišče o utemeljenosti pritožbe pred izdajo navedenega sklepa sodišča prve stopnje še ni odločilo in posledično tudi ne o pritožbenih stroških. Pritožbeno sodišče je zato s tem sklepom odločilo o pritožbenih stroških toženke.3

9. Ker je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo, mora toženka sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo, je bil zavrnjen tudi zahtevek tožnice na povrnitev pritožbenih stroškov, zato poseben izrek v tem delu ni potreben. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da prvi odstavek 159. člena ZPP določa, da vsaka stranka krije svoje stroške, če se pravda konča s sodno poravnavo. Ker sta pravdni stranki sklenilo sodno poravnavo, mora toženka tudi iz tega razloga kriti svoje stroške pritožbenega postopka. Nenazadnje v teh sporih odloča sodišče o stroških postopka po prostem preudarku, kar pa pomeni, da poleg uspeha v postopku, primarno upošteva, da se je postopek vodil zaradi koristi otroka. Prav te koristi pa sta pravdni stranki zasledovali in uresničili s sklenitvijo sodne poravnave.

1 Dne 18. 10. 2018, tožnik pa je zoper izpodbijani sklep vložil ugovor, ki ga je ob sklenitvi sodne poravnave dne 17. 8. 2020 umaknil. Pritožbeno sodišče je zadevo prejelo od sodišča prve stopnje dne 28. 8. 2020. 2 Glej zapisnik naroka z dne 17. 8. 2020 l. št. 293. Iz zapisnika še izhaja, da „Pooblaščenka toženke nasprotuje sklenitvi sodne poravnave v delu, kjer mld. A. A. in B. B. ne bosta dobila preživnine za obdobje od vložitve nasprotne tožbe do sklenitve sodne poravnave.“ 3 Tožnik stroškov za odgovor na pritožbo ni priglasil.