Jedro

Pritožbeni očitki iz okvira dopuščenih pritožbenih razlogov v sporu majhne vrednosti izstopajo in so že zato neupoštevni. Toženka se namreč s pritožbo zavzema za (drugačen dejanski) zaključek, da ni bila naročnik tožničinih storitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki 279,99 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo2 razsodilo, da je tožena stranka (toženka) dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki (tožnici) 1.913,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 854,00 EUR od 21.1.2019 dalje do plačila, od zneska 90,04 EUR od 22.10.2019 dalje do plačila in od zneska 969,90 EUR od 18.3.2019 dalje do plačila ter pravdne stroške v višini 807,98 EUR, slednje v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetno sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj se pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek zavrne, oziroma podrejeno, naj se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženka v pritožbi nasprotuje zaključku, da je storitve naročila toženka in ne A. s.p.. Storitve je naročala tretja oseba. Podatke iz AJPES-a bi morala upoštevati sodišče in tožnica, ki ni bila dovolj skrbna pri poslovanju. Napačen je materialnopravni zaključek, da je za naročila tretje osebe odgovorna toženka. Tožnica ni izkazala, kako naj bi terjatve prešle na toženko. Izjavljanje o dolgoletni praksi je brezpredmetno in ne zadošča. Dejansko stanje je ugotovljeno pravilno in je storitve naročala tretja oseba, ni pa pravilen zaključek, da je za plačilo odgovorna toženka. Toženka se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na svoje izjave, ki jih je podala v pripravljalnih vlogah pred sodiščem prve stopnje, kot na svoje pritožbene navedbe.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe in povrnitev stroškov odgovora na pritožbo. V odgovoru pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, odgovarja na pritožbene navedbe in izpostavlja, da toženka ne izpodbija relevantnih ugotovitev, ki izkazujejo, da je storitve naročila toženka in da je nato posle (vsaj) konkludentno odobrila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma velja poudariti, da je pritožba samostojno pravno sredstvo. Pritožnik je tako dolžan vse pritožbene očitke konkretizirano zatrjevati v sami pritožbi in je posledično neupoštevno (pavšalno) toženkino pritožbeno sklicevanje na vsebino vlog, ki jih je podala v postopku pred sodiščem prve stopnje.

6. Po prvem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se sme odločba v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani spor, izpodbijati samo iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Povedano drugače, predmetna sodba se ne more izpodbijati iz razlogov relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer zadnje vključuje tudi zmotno dokazno oceno sodišča prve stopnje.

7. Pritožbeni očitki iz predmetnega okvira izstopajo in so že zato neupoštevni. Toženka se namreč s pritožbo zavzema za (drugačen dejanski) zaključek, da ni bila naročnik tožničinih storitev. Sodišče prve stopnje hkrati ni spregledalo dejstva, da je za toženko storitve naročal A. A., ki deluje tudi kot s.p.. Ustaljena poslovna praksa med pravdnima strankama je vsekakor pravno relevantno dejstvo, ki ne more biti brezpredmetno. Tudi sicer iz pritožbeno neizpodbijanih konkretnih okoliščin primera, ki se na tem mestu ne ponavljajo, saj so razvidne že iz izpodbijane sodbe, izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo o naročilih toženke in o naknadni odobritvi poslov s strani toženke, zato je ugoditev tožbenemu zahtevku pravilna in je drugačno pritožbeno zavzemanje neutemeljeno.

8. Po ugotovitvi, da v pritožbi niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ugotovljenega dejanskega stanja na tem mestu ni ponavljalo, saj je le-to razvidno že iz izpodbijane sodbe.

9. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Toženka, ki pritožbenih stroškov ni priglasila, mora tožnici povrniti njene stroške v zvezi s potrebnim odgovorom na pritožbo. Tožnici se prizna 375 točk za odgovor na pritožbo (in upoštevaje vrednost spornega predmeta ne pretirano priglašenih 600 točk), 7,5 točk materialnih stroškov (2% od nagrade do 1000 točk) in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke (glej 12., 13. in 14. člen Odvetniške tarife) v višini 0,60 EUR skupaj znaša 279,99 EUR.

1 Sklep o delni ustavitvi postopka zaradi delnega umika tožbe (za plačilo 305,00 EUR dne 21.10.2019) se s pritožbo ne izpodbija.