Jedro

Za odločitev v tej zadevi je relevantna višina tožnikovih mesečnih dohodkov v določenem obdobju (20. člen ZSVarPre), okoliščina, da tožnik iz teh dohodkov že plačuje druge svoje obveznosti, na odločitev ne more vplivati. Glede na ugotovitev tožene stranke, da tožnik v obdobju štirih let od pravnomočnosti odločbe, s katero mu je bila odobrena BPP, ni izpolnjeval finančnih pogojev za odobritev BPP, je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugotovila, da se je premoženjsko stanje tožnika po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) izboljšalo do te mere, da ni več upravičen do BPP (I. točka izreka) in odločila, da mora tožnik vrniti izplačano BPP v znesku 1.396,30 EUR v roku 30 dni od prejema odločbe, po poteku tega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka) na v odločbi naveden račun (III. točka izreka). V IV. točki izreka je določeno, da če v skladu s petim odstavkom 43. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) tožnik prostovoljno ne plača dolgovanega zneska v roku, določenem v II. točki izreka odločbe, pristojni davčni organ na predlog pristojnega organa za BPP izvrši odločbo po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, pri čemer je odločba pristojnega organa za BPP izvršilni naslov.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je bila z odločbo Bpp 2510/2011, ki je postala pravnomočna 3. 11. 2011, tožniku dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v kazenskem postopku, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani I Kpr 40201/2011, zaradi kaznivega dejanja po členu 217/II in I Kazenskega zakonika (KZ-1) ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen sodnih taks. Za izvajanje BPP je bil določen odvetnik A.A. iz Ljubljane. Iz naslova BPP je bilo izvajalcu BPP, odvetniku A.A., na podlagi sklepa Bpp 2510/2011 z dne 26. 3. 2012 izplačanih 402,00 EUR, na podlagi sklepa Bpp 2510/2011 z dne 13. 6. 2014 pa 994,30 EUR, skupaj 1.396,30 EUR. Postopek za katerega je bila odobrena BPP, je bil dokončno zaključen s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani V K 40201/2011 z dne 1. 4. 2014, s katero je bil obtožni predlog zoper tožnika zavrnjen. Navedena sodba je postala pravnomočna 17. 4. 2014. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na 41. člen in 49. člen ZBPP. Tožena stranka je na podlagi uradnih evidenc ugotovila, da se je premoženjsko stanje tožnika po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero mu je bila dodeljena BPP, izboljšalo do te mere, da ne bi bil več upravičen do BPP. Pred iztekom štiriletnega obdobja je tožnik v obdobju od 1. 8. 2015 do 31. 10. 2015 prejel dohodke v skupni višini 1.812,66 EUR. Tako je povprečni mesečni neto dohodek tožnika v navedenem obdobju znašal 604,22 EUR, kar presega višino 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je v navedenem obdobju znašal 541,64 EUR in izključuje tožnikovo pravico do BPP. Na podlagi 49. člena ZBPP je tožena stranka tožnika s pozivom Bpp 2510/2011 z dne 14. 12. 2017 pozvala, da se v roku 8 dni izjasni glede ugotovljenega premoženjskega stanja. Tožnik je na poziv odgovoril, da mora od pokojnine plačevati kredit v višini 84,00 EUR, da mora B.B. mesečno nakazovati 391,76 EUR, tako da mu za preživetje ostane 138,24 EUR. Tožena stranka je pri presojanju okoliščin, ki vplivajo na obveznost izplačanih zneskov ugotovila, da se je finančno stanje tožnika tako izboljšalo, da ni več upravičen do BPP. Ostale navedbe tožnika, ki se nanašajo na potek različnih postopkov, v katere je tožnik vpleten, pa so nerelevantne za odločanje o vračilu izplačanih zneskov iz naslova BPP, ker je pomembno le premoženjsko stanje v obdobju zadnjih treh mesecev pred iztekom štiriletnega obdobja od pravnomočnosti odločbe, s katero mu je bila dodeljena BPP. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka tožnika tudi opozorila, da glede na trenutno premoženjsko stanje, lahko tožena stranka in tožnik, na predlog tožnika skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka tožnika in njegov socialni položaj.

3. Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja z odločbo. V tožbi obrazlaga, da B.B. noče urediti zemljiškoknjižnega stanja, da ga želi izigrati, ogoljufati in oškodovati. Kupoprodajna pogodba je veljavna, B.B. pa ne izvrši svoje obveznosti. Nadalje navaja, da se mu premoženjsko stanje ni izboljšalo, temveč se mu je poslabšalo, saj se iz dneva v dan bori za preživetje. Ne prejema nobenih drugih prejemkov ali dohodkov, prav tako nima premoženja ter nepremičnin. Ves denar, ki ga ima, je namenil za odvetnika, ki ga zagovarja. Navaja, da je na robu živčnega zloma in na koncu obupa, kajti B.B. mu je pobrala vse, kar je ustvaril od leta 1971, prihranke in stanovanje. Ker ne more poravnati teh stroškov, smiselno predlaga, da se tožbi ugodi, izpodbijana odločba odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

4. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Na podlagi 41. člena ZBPP mora upravičenec pogoje za odobritev BPP izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena. ZBPP v 49. členu (ki se uporablja v skladu s prehodno določbo 30. člena ZBPP) določa, da če upravičenec do BPP v postopku ni uspel, ali če država ni uspela izterjati sredstev za BPP od nasprotne stranke po 48. členu tega zakona, je upravičenec do BPP dolžan povrniti ta sredstva, če se njegovo premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena BPP, izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do BPP.

7. Po presoji sodišča je bila citirana zakonska določba v zadevi pravilno uporabljena. Pravilen je zaključek tožene stranke, da so se tožnikove premoženjske razmere v relevantnem obdobju toliko izboljšale, da glede na ugotovljeni materialni položaj ne bi bil upravičen do BPP. Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Osnovni znesek minimalnega dohodka je v relevantnem obdobju, to je od 1. 8. 2015 do 31. 10. 2015 znašal 270,82 EUR (8. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ob upoštevanju prvega odstavka 36. člena ZSVarPre-C ter indeks rasti cen življenjskih potrebščin), dvakratnik tega zneska pa 541,64 EUR.

8. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je lastni dohodek tožnika v obdobju od 1. 8. 2015 do 31. 10. 2015, znašal 604,22 EUR in torej presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Tožnik s tožbenimi navedbami, da B.B. noče urediti zemljiškoknjižnega stanja, da ga želi izigrati, ogoljufati in oškodovati, da je kupoprodajna pogodba veljavna, ter da B.B. ne izvrši svoje obveznosti, tudi po presoji sodišča izpodbijane odločitve ne more ovreči. Za odločitev v tej zadevi je relevantna višina tožnikovih mesečnih dohodkov v navedenem obdobju (20. člen ZSVarPre), okoliščina, da tožnik iz teh dohodkov že plačuje druge svoje obveznosti, pa tudi po presoji sodišča na odločitev ne more vplivati. Glede na ugotovitev tožene stranke, da tožnik v obdobju štirih let od pravnomočnosti odločbe, s katero mu je bila odobrena BPP, ni izpolnjeval finančnih pogojev za odobritev BPP, je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita.

9. Sodišče ugotavlja, da je bil tožnik v izpodbijani odločbi, s katero mu je bila dodeljena BPP, opozorjen na dejstvo, da mora upravičenec (tožnik) pogoje za odobritev BPP izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena, zato je tožnik moral vedeti, da bo v primeru primeru spremembe premoženjskega stanja, dolžan povrniti neupravičeno prejeto BPP.

10. Pri tem sodišče še dodaja, da v skladu s tretjim odstavkom 43. člena ZBPP lahko pristojni organ za BPP in tožnik na predlog tožnika skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Dogovor je izvršilni naslov. Povedno drugače, tožnik zaradi slabšega premoženjskega stanja, kot ga navaja v tožbi in v odgovoru na poziv tožene stranke, lahko vloži predlog za sklenitev pisnega dogovora o načinu vračila BPP.

11. Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.