Jedro

S tem, ko je sodišče prve stopnje odločitev o utemeljenosti zahtevka oprlo na določila pogodbe o pogodbeni kazni, je odločilo o zahtevku, ki ga tožeča stranka s tožbo ni uveljavljala, kar pomeni, da je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek tožeče stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi,izpodbijana sodba se razveljavi v 1. in 3. točki izreka in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Grosupljem opr.št. 2147 Ig 298/2007 z dne 08. 01. 2008 v 1. in 3. točki izreka za: glavnico v višini 5.390,52 EUR, zakonske zamudne obresti od zneska 5.390,52 EUR od 01. 10. 2007 dalje za stroške izvršilnega postopka v višini 223,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 01. 2008 dalje (1. točka izreka izpodbijane sodbe).

V preostalem delu je 1. točko izreka sklepa o izvršbi razveljavilo in postopek ustavilo (2. točka izreka). Toženi stranki je naložilo v povrnitev pravdne stroške tožeče stranke v višini 598,77 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka).

Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da sklep o izvršbi razveljavi v celoti in postopek ustavi.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka je s tožbo uveljavljala od tožene stranke plačilo denarnega zneska, za katerega pa je kot tožbeni temelj zatrjevala odškodninsko podlago zaradi neupravičenega razdrtja pogodbe med pravdnima strankama. Sodišče prve stopnje je ugoditev tožbenemu zahtevku utemeljilo na pogodbeni podlagi kot plačilo pogodbene kazni zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti.

V pravdnem postopku sodišče s sodbo odloči o tožbenem zahtevku, ki ga tožeča stranka uveljavlja s tožbo. Sama identiteta tožbenega zahtevka je opredeljena tako s tožbenim temeljem kot tudi s tožbenim predlogom (glej sodba VS RS II Ips 913/93). V kolikor tožeča stranka tekom postopka spreminja tožbeni temelj ali tožbeni predlog, gre za spremembo istovetnosti tožbenega zahtevka in s tem spremembo tožbe. To pa pomeni, da mora tudi sodišče, ko odloča o utemeljenosti tožbenega zahtevka, ostati znotraj zatrjevanega tožbenega temelja in podanega tožbenega predloga. V nasprotnem primeru sodišče odloča izven tožbenega zahtevka tožeče stranke, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 357. člena ZPP, na katero pa pritožbeno sodišče pazi le, v kolikor jo v pritožbi uveljavlja stranka (3. odstavek 350. člena ZPP).

Tožena stranka je v pritožbi izrecno uveljavljala, da je sodišče odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka oprlo na pogodbeno določilo, ki ureja pogodbeno kazen, čeprav tožeča stranka pri utemeljitvi svojega zahtevka ni uveljavljala te podlage, s čimer je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek. Pritožbeno sodišče v tem delu pritrjuje pritožnici, da je tožeča stranka v okviru podane trditvene podlage tožbeni zahtevek utemeljevala na odškodninski podlagi, pri čemer je tudi iz pripravljalne vloge z dne 21. 04. 2009 razvidno, da tožeča stranka tožbenega zahtevka ni utemeljevala na določilu 10. člena gradbene pogodbe med pravdnima strankama (A4), ki je urejalo pogodbeno kazen. Iz samih trditev tožeče stranke izhaja, da je bila pogodba razdrta iz razlogov na strani tožene stranke. Razdrtje pogodbe pa ima samo po sebi posledice, da prenehajo medsebojne obveznosti strank iz te pogodbe, med drugim torej tudi pogodbeno določilo o pogodbeni kazni (1. odstavek 111. člena OZ). Tožeča stranka je zato tožbeni zahtevek utemeljevala na trditvah o nastali škodi v posledici razdrtja pogodbe iz razloga na strani tožene stranke. S tem, ko je sodišče prve stopnje odločitev o utemeljenosti zahtevka oprlo na določila pogodbe o pogodbeni kazni, je odločilo o zahtevku, ki ga tožeča stranka s tožbo ni uveljavljala, kar pomeni, da je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek tožeče stranke. Tako ugotovljena kršitev sama po sebi nalaga pritožbenemu sodišču razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje o tožbenem zahtevku, ki ga je uveljavljala tožeča stranka (357. člen ZPP).

V zvezi z odškodninsko podlago tožbenega zahtevka, ki ga je uveljavljala tožeča stranka v tožbi pa je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi zavzelo stališče, da je tožbeni zahtevek neutemeljen iz razloga, ker naj tožeča stranka ne bi ponudila zadostnih trditev, iz katerih naj bi izhajalo, da ji je nastala kakršnakoli škoda. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je tako sklepati, da je sodišče ocenilo, da gre za nesklepčnost tožbe zaradi pomanjkljive trditvene podlage za uveljavljanje odškodninskega zahtevka. Tožeča stranka je v okviru podanih dejanskih navedb svojo škodo v posledici razdrtja pogodbe s toženo stranko opredelila kot razliko v pogodbeni ceni, ki jo je bila primorana skleniti z nadomestnim izvajalcem glede na pogodbeno ceno, opredeljeno v pogodbi s toženo stranko. Glede na to, da tožena stranka višini uveljavljane škode s strani tožeče stranke konkretizirano ni ugovarjala, bi sodišče prve stopnje moralo, v kolikor bi štelo, da so trditve tožeče stranke v tej smeri pomanjkljive, v okviru materialnoprocesnega vodstva (285. člen ZPP) tožečo stranko pozvati na dopolnitev dejanskih navedb v tej smeri za ugotovitev vseh pravno pomembnih dejstev. Nedvomno gre v tem smislu za odpravljivo pomanjkljivost v navedbah tožeče stranke, na kar bi sodišče moralo stranko opozoriti. Navedena izhodišča tako opredeljujejo postopanje prvostopenjskega sodišča v ponovljenem postopku, v katerem bo moralo ponovno odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka na odškodninski podlagi, kot ga je uveljavljala tožeča stranka s tožbo.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 4. odstavku 165. člena ZPP.