Jedro

Posvojenki imata po posvojitelju dedne pravice v istem obsegu kot zakonski otroci.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje sklenilo, da se sklep pod opr. št. D 282/2014 z dne 1. 3. 2018 nadomesti z izpodbijanim sklepom (I), ugotovilo, da dedič F. F. ni vložil tožbe na izločitev nepremičnin parc. št. 2697/2072 – X, parc. št. 4320 – Y in 4321 – Y iz zapuščine (II), sklenilo, da M. A. in A. D. pripada dedna pravica po pokojnem A. A. (III), razglasilo za dediče po pokojnem A. A., B. F. do 3/12, M. P. do 5/12 in F. F. do 4/12 (IV) in odredilo vknjižbo v zemljiško knjigo (V).

2. Odločitev sodišča po odvetniku izpodbija dedič iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Dedno pravico M. A. in A. D. je sodišče presojalo na podlagi zapisnika o posvojitvi z dne 3. 9. 1952. Sodišče bi moralo pribaviti celoten spis in nato presoditi, ali je bila posvojitvena pogodba veljavno sklenjena. Ker sodišče tega ni naredilo, je kršilo pritožnikovo pravico do izjave. Pritožniku niso bile vročene dedne izjave, na podlagi katerih so bili odstopljeni dedni deleži zakonitih dedičev B. F. in M. P. S tem je bila pritožniku kršena pravica do izjave v postopku. Sodišče tudi ni presojalo, ali so dedne izjave veljavne, zato sklepa ni mogoče preizkusiti. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zapisnik o posvojitvi z dne 3. 9. 1952 je javna listina, iz katere sledi, da so zbrani vsi po zakonu predpisani podatki in izpolnjeni vsi pogoji za posvojitev mladoletne P. A. in P. M., ki jo posvojita A. A. in B. Deklici po posvojitvi pridobita priimek posvojitelja in imata po posvojitelju dedne pravice v istem obsegu kot zakonski otroci. Pritožnikovi dvomi o pravni veljavnosti posvojitve, ki temelji na javni listini, so v zapuščinskem postopku neupoštevni pritožbeni razlogi.

5. Sodišče je odvetniku pritožnika na njegovo prošnjo posredovalo zapisnik o zapuščinski obravnavi z dne 26. 1. 2018, iz katerega se je pritožnik lahko seznanil, da so dediči podali dedne izjave, razen A. D., ki jo bo podala v roku 14 dni. Dedne izjava M. A. je bila predložena sodišču na obravnavi 26. 2. 2016, tudi ta zapisnik je bil odvetniku pritožnika vročen tako, da je bil z obstojem obeh dednih izjav seznanjen in bi si jih v spisu lahko tudi pogledal. Pritožbene navedbe v smeri neveljavnosti dednih izjav so pavšalne in zato neutemeljene. In ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).