Jedro

Četrti odstavek 14. člena ZOdvT je potrebno razlagati tako, da izenačuje predčasni zaključek zadeve s prenehanjem pooblastila, saj določa, da predčasni zaključek zadeve ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vpliva, če ta zakon ne določa drugače (v obravnavanem primeru pa zakon določa drugače, saj tar. št. 3101 predvideva znižanje nagrade s količnika 1,3 na 0,8).

Ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka po tem, ko je izvršilna zadeva prešla v pravdno, umaknila tožbo in je prišlo do predčasnega zaključka zadeve, je potrebno uporabiti tar. št. 3101.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni, tako da se glasi: Tožeči stranki se naloži, da v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrne toženi stranki njene pravdne stroške v višini 117,76 EUR, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 8 dnevnega roka dalje do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne.

III. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Ker gre za spor majhne vrednosti, je v zadevi odločila sodnica posameznica v skladu s petim odstavkom 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki naložilo, da v roku 8 dni od prejema zadevnega sklepa povrne toženi stranki njene pravdne stroške v višini 64,32 EUR, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 8 dnevnega roka dalje do plačila.

3. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka, in sicer zaradi bistvene kršitve določb postopka, napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožeči stranki naloži, da mora toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 191,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila. Podrejeno je zahtevala, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Tožena stranka je priglasila tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da sodišče prve stopnje toženi stranki ni priznalo stroškov sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi v višini 40,00 EUR in nagrade za postopek na prvi stopnji v višini 72,80 EUR, ker naj ti stroški ne bi nastali, kar pa je napačno. Tožencu stroški sodne takse za ugovor ne bi nastali le, če bi bil oproščen plačila sodne takse v skladu z ZST-1, ali če takse ne bi plačal. Iz spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani ne izhaja, da je bil toženec oproščen plačila sodnih taks v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine. Če toženec ne bi plačal sodne takse, bi se v skladu s tretjim odstavkom 29.b člena ZIZ štelo, da je ugovor umaknil. Sodišče pa je upoštevalo toženčev ugovor in na podlagi njega razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba. Na podlagi navedenega višje sodišče ugotavlja, da je toženec plačal sodno takso za ugovor in jo je treba upoštevati med izdatki, ki so toženi stranki nastali zaradi postopka. Višina plačila sodne takse je razvidna iz plačilnega naloga za plačilo sodne takse z dne 19.03.2012 in znaša 40,00 EUR. V skladu s prvim odstavkom 154. členom ZPP je toženi stranka ta izdatek dolžna povrniti tožeča stranka.

6. Tožencu so nastali tudi stroški zastopanja s strani odvetnika v postopku na prvi stopnji pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine se po razveljavitvi sklepa o izvršbi obravnava kot tožba.(1) Ta je bila tožencu vročena že v okviru izvršilne zadeve pred okrajnim sodiščem v Ljubljani, zadeva pa je bila nato s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 19377/2012 z dne 04.04.2012, odstopljena v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Postopek v gospodarskem sporu na prvi stopnji se je torej začel in tožencu so nastali stroški zastopanja s strani odvetnika, ki jih je upravičen zahtevati od nasprotne stranke, ki je umaknila tožbo.

7. Vendar pa višje sodišče dodaja, da toženec ni upravičen zahtevati povračila izdatkov za nagrado njegovemu pooblaščencu ločeno za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine in ločeno za postopek na prvi stopnji. Ker je le-ta potekal kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, se v skladu s tarifno prilogo ZOdvT nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji.

8. Višje sodišče ugotavlja, da toženec tudi ni upravičen zahtevati povračila nagrade za postopek za pooblaščenca po tar. št. 3100 tarifne priloge ZOdvT, temveč po tar. št. 3101. V konkretnem primeru sicer ni prišlo do prenehanja pooblaščenčevega mandata, a iz sodne prakse izhaja, da je potrebno četrti odstavek 14. člena ZOdvT razlagati tako, da izenačuje predčasni zaključek zadeve s prenehanjem pooblastila, saj določa, da predčasni zaključek zadeve ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vpliva, če ta zakon ne določa drugače (v obravnavanem primeru pa zakon določa drugače, saj tar. št. 3101 predvideva znižanje nagrade s količnika 1,3 na 0,8)(2). Zato je ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka po tem, ko je izvršilna zadeva prešla v pravdno, umaknila tožbo, prišlo do predčasnega zaključka zadeve ter je potrebno uporabiti tar. št. 3101. Toženec je upravičen do povračila nagrade za postopek po tar. št. 3101 v višini 44,80 EUR, ki zajema tako nagrado za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, kot tudi nagrado za postopek na prvi stopnji.

9. S tem je pritožba delno utemeljena, zato je višje sodišče izpodbijani sklep spremenilo (3. točka prvega odstavka 365. člena ZPP) tako, da je toženi stranki priznalo: nagrado za pooblaščenca po tar. št. 3101 tarifne priloge ZOdvT v višini 44,80 EUR; materialne stroške po tar. št. 6002 v višini 20,00 EUR (sklep glede materialnih stroškov ni bil izpodbijan), in sicer oboje zvišane za 20% DDV, saj je strankin pooblaščenec zavezanec za DDV. Poleg tega je toženi stranki priznalo tudi stroške sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi v višini 40,00 EUR. Priznani izdatki skupaj znašajo 117,76 EUR in se naložijo v plačilo tožeči stranki. V višini razlike do uveljavljanih 191,68 EUR je višje sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

10. Po določbi prvega odstavka 156. člena ZPP je dolžna stranka, ne glede na izid pravde, nasproti stranki povrniti stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali naključju, ki se je njej primerilo. Naključje, ki se je primerilo stranki, je zmotno ravnanje sodišča. Zmotna odločitev sodišča prve stopnje predstavlja naključje, ki se je primerilo njej sami, zato sodišče stroškov pritožbenega postopka ne more naložiti v plačilo tožeči stranki, ampak jih je dolžna kriti tožena stranka sama.

(1) Sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 158/2009, z dne 10.06.2010. (2) Sklep Višjega sodišča v Kopru Cpg 165/2010, z dne 27.01.2011.