Jedro

Ne more biti tožnikovi presoji prepuščeno, katere podatke o svojem premoženju in premoženju družinskih članov bo navedel v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj bi v njej moral navesti podatke o celotnem premoženju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba (2. točka izreka sodbe in sklepa).

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 1.2.2006, ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo prosilca A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Odločila je tudi, da imenovani prosilec ne more vložiti nove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči nadaljnjih šest mesecev od dneva izdaje te odločbe.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe 19. in 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in na določbe 5. točke 79. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Tožnik po navedbah tožene stranke ni predložil podatkov o zemljiščih, katerih lastnica je njegova žena B.A. (do celote), niti ni zanje predložil zemljiškoknjižnih izpiskov. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca upoštevala višino katastrskega dohodka, tako premoženja tožnika, kot tudi njegove žene oziroma je tožnik navedeni podatek toženi stranki predložil, zato se zemljišča, ki so last njegove žene, ne morejo upoštevati kot premoženje, opredeljeno v določbi 1. odstavka 19. člena ZBPP. Navedeno pomeni, da nepredložitev spornih podatkov ni vplivala na pravilnost ugotovitve dejanskega stanja v obravnavani zadevi in posledično na pravilnost uporabe določbe ZBPP v zvezi z ugotavljanjem tožnikovega premoženjskega stanja. Lastništvo traktorja, ki ga tožnik potrebuje za kmetijsko dejavnost, na ugotavljanje tožnikovega premoženjskega stanja tudi ne more vplivati. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na podatek v zvezi z lastništvom osebnega avtomobila N.A., saj je vrednost navedenega osebnega vozila, ki je last družinskega člana prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožena stranka pri ugotavljanju vrednosti premoženja po določbi 1. odstavka 19. člena ZBPP dolžna upoštevati. Tožena stranka je dolžna v vsakem konkretnem primeru, torej tudi v obravnavanem, utemeljiti namen prosilca v zvezi z dajanjem neresničnih podatkov o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine. Tožena stranka ni imela podlage za odločanje na podlagi določbe 3. odstavka 20. člena ZBPP, zato je sodišče prve stopnje tožbi na podlagi določbe 4. točke 1. odstavka 60. člena ZUS ugodilo.

Tožena stranka vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je po vloženi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči opravila dodatne poizvedbe o premoženjskem stanju tožnika in njegove družine ter ugotovila, da je tožnik poleg osebnega avtomobila, ki ga je navedel v svoji prošnji, še lastnik traktorja, tožnikova hči N.A. pa je lastnica osebnega avtomobila znamke R.T. Ugotovila je tudi, da je tožnikova žena B.A. poleg nepremičnin, ki jih je tožnik navedel v prošnji in za katere je predložil z.k. izpisek in popis vrednosti le-teh, lastnica do celote še več drugih nepremičnin, ki jih tožnik v izjavi prosilca za brezplačno pravno pomoč o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine ni navedel, oziroma je pod točko 2 in 3 izjave navajal neresnične podatke. Tožnik je neresnične podatke navajal z namenom, da bi mu bila odobrena brezplačna pravna pomoč, saj se je nedvomno zavedal, da je eden izmed pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki mora biti izpolnjen, subjektivni oziroma finančni pogoj, v zvezi s čemer je vedel, da ZBPP postavlja določen limit glede vrednosti premoženja, katerega lastnik je on sam ali njegova družina in ki ne sme biti dosežen oziroma presežen, da bi se prosilcu odobrila brezplačna pravna pomoč. Tožnik se je tudi zavedal, da že nepremičnine, katerih solastnik je skupaj z ženo, in katere je navedel v izjavi, utegnejo presegati prej navedeni premoženjski limit za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je v popisu vrednosti teh nepremičnin navedel po presoji tožene stranke občutno prenizke vrednosti, ki ne odražajo resnične vrednosti teh nepremičnin. Prosilec je v vsakem primeru dolžan navesti vso nepremično in premično premoženje, katerega lastnik je on sam ali njegova družina ter predložiti dokazila o njem, ne glede na to, ali se bo kasneje ob obravnavanju prošnje to premoženje upoštevalo kot premoženje po določilih 19. člena ZBPP ali ne. O tem v vsakem primeru odloča ob obravnavanju prošnje prosilca tožena stranka kot pristojni organ, ne pa predhodno prosilec sam pred ali ob vložitvi prošnje.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da se toženi stranki zadeva vrne v ponoven postopek, vendar iz drugih razlogov .

Tožena stranka ima sicer prav, ko navaja, da bi moral tožnik v svoji prošnji navesti vse podatke o premoženju in da ne more biti prepuščeno tožnikovi presoji, katere podatke o svojem premoženju in premoženju družinskih članov bo navedel v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj bi v njej moral navesti podatke o celotnem premoženju. Toda, po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka v obravnavani zadevi ni popolno ugotovila vseh za odločitev o zadevi pravno pomembnih okoliščin, da bi bilo mogoče presoditi pravilno uporabo določb ZBPP. Na podlagi vseh zbranih podatkov o premoženjskem stanju tožnika in njegove družine namreč ni bilo ugotovljeno, ali to premoženje dosega ali presega cenzus iz 1. odstavka 19. člena ZBPP (višino 20 minimalnih plač). Prav tako ni bilo posebej ugotovljeno, pri katerem premoženju gre za premoženje, ki se po kriterijih iz 2. in 3. odstavka 19. člena ZBPP ne upošteva. Šele na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja pa bo tožena stranka v ponovljenem postopku lahko presodila in obrazložila, ali je tožnik dejansko namenoma navajal neresnične podatke o svojem premoženju in o premoženjskem stanju svoje družine, torej ali so izpolnjeni pogoji tudi za uporabo določbe 3. odstavka 20. člena ZBPP. Ker pa tožena stranka navedenih, za odločitev o zadevi pravno pomembnih dejstev glede na kriterije iz 19. člena ZBPP ni posebej ugotavljala, je odločitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka o zadevi ponovno odloči, vendarle pravilna. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka upoštevati mnenje vrhovnega sodišča v tej sodbi.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.