Jedro

Zoper sklep o postavitvi izvedenca v izvršilnem postopku ni pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor dolžnikov z dne 11.7.1997 zoper sklep In 350/95 z dne 1.7.1997, kajti ugotovilo je, da zoper sklep ni pritožbe niti ugovora.

Proti sklepu se dolžnika pritožujeta in navajata, da pritožba zoper prvotni sklep ni bila dana zato, da bi negirala dolg do upnika, ali da bi negirala postopke sodišča. Podana je bila zaradi novih elementov, ki so nastopili zaradi nepravnih, nekorektnih, nasilniških in divjaških metod, ki sta jih bila dolžnika deležna v preteklih treh letih. V pritožbi nato podrobno navajata, kakšnim postopkom sta bila podvržena in kakšno škodo sta utrpela onadva, pa tudi država in razne firme. Svojo pritožbo sta nato pojasnila in navedla, da je tekst pritožbe nekoliko nejasen in konfuzen ter v neki meri žaljiv do upnika, vendar pa to ni bil njun namen in upnik ne sodi v isti krog kot ostali.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet pritožbe je sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor proti sklepu, s katerim je odredilo cenitev. Predmet preizkusa pri sodišču drug stopnje je torej samo preizkus sklepa o zavrženju ugovora, ne pa ostale okoliščine, ki jih pritožba navaja. Te so lahko stvar drugih postopkov. Pri preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru člena 365/2 ZPP v zvezi s členom 14 ZIP, torej glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava, pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je odločitev pravilna. Tako je torej sodišče prve stopnje prav ravnalo, ko je ugovor zavrglo. Zoper sklep o postavitvi izvedenca,pa tudi zoper sklep o položitvi predujma, ni pritožbe (glej člen 252 in 262 ZPP ter člen 278 ZPP, vse v zvezi s členom 14 ZIP). Tak pravni pouk je sodišče prve stopnje v sklepu tudi pravilno zapisalo. Ko sta dolžnika vložila pravno sredstvo, je sodišče prve stopnje prav ravnalo, ko ga je zavrglo. Ne glede na zapis na pritožbi bi bilo pravno sredstvo sicer treba šteti kot pritožbo, ne pa ugovor, ki je mogoč le zoper sklep o izvršbi. Vsebinsko pa na stvari to nič ne spremeni. Odločitev je pravilna in jo je treba razumeti tako, da je zavrženo pravno sredstvo. Tako je bilo torej treba pritožbo zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (člen 380 točka 2 ZPP v zvezi s členom 14 ZIP).