Jedro

Tožba, ki je bila ob vložitvi nejasna in nepopolna, je ostala nejasna in nepopolna tudi po pozivu sodišča k odpravi pomanjkljivosti. Ker gre za take pomanjkljivosti, zaradi katerih sodišče zadeve ne more obravnavati (tožnik v tožbi ni navedel, kateri upravni akt s tožbo izpodbija, niti ni predlagal, kako in v čem naj se odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost), je sodišče tožbo zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je 7. 4. 2024 vložil tožbo zoper Ministrstvo za finance. V tožbi je navedel, da jo vlaga zaradi neupravičenega zadrževanja postopka izbrisa davčnih obveznosti zaradi zastaranja. Tožbi je priložil odločbo Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS), št. DT 4931-281/2017-54 z dne 24. 5. 2023, odločbo Ministrstva za finance, št. DT-499-31-53/2023-2 z dne 28. 9. 2023, dopis FURS, št. DT 0602-68/2024-11 z dne 2. 4. 2024, sklep FURS, št. DT 4933/62884/2015-9 z dne 29. 3. 2024, izpis iz sistema edavki.durs.si z dne 14. 3. 2024, izpis iz knjigovodske kartice davčnega zavezanca, elektronsko sporočilo z dne 5. 7. 2023, dodatek k tožbi z dne 20. 4. 2024, predlog za oprostitev plačila sodne takse z dne 20. 4. 2024. Navajal je, da nima nadzora nad potekom sodnih postopkov in da ni pravično, da se mu zaradi tega kršijo pravice do zastaranja davčnih obveznosti. Predlagal je, da se mu omogoči izbris davčnih obveznosti zaradi 10-letnega zastaranja, hkrati pa se v primeru, da sodišče odloči v korist nujnega deleža, zastaranje davčnih obveznosti poplača iz nujnega deleža. Navedel je še, da ima sodišče obveznost izdati sodbo v 30 dneh po zaključku glavne obravnave, kar do sedaj ni bilo izvedeno ter da se FURS izgovarja, da obveznosti niso zastarale zaradi sodnega postopka, na katerega pa tožnik ni imel vpliva, in da postopek še ni zaključen. V dopolnitvi tožbe z dne 20. 4. 2024 je navedel še, da so prve davčne obveznosti zastarale 15. aprila 2023 in 30. aprila 2023, da pa točnih podatkov ne more pridobiti zaradi neurejenih informacij. Bistveno je, da so bile vse davčne obveznosti stornirane tako kot to določa zakon. Nazadnje so bile izbrisane 8. 3. 2024 v znesku 290.000 EUR. Sodišču je predlagal, da tožbo ustrezno obravnava in sprejme potrebne ukrepe za zaščito njegovih pravic in da preuči ali je pošteno, da mu kljub zastaranju davčnih obveznosti ni bil omogočen izbris po zakonu. Predlaga tudi, da sodišče dopusti izbris že zastaranih davčnih obveznosti kot to določa zakon in da sprejme sklep za odpust obveznosti, ker ne more odgovarjati za dejanja, če je sodišče kršilo zakon z izdajo sodbe.

2. Tožba ni dopustna.

3. Po prvem odstavku 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba v tožbi navesti tožnikovo ime in priimek ter prebivališče oziroma njegovo ime in sedež, naziv toženca, upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti, zakaj toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost. V zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, mora biti v tožbi določena tudi vrednost spornega predmeta. Tožbi je treba priložiti tudi akt v izvirniku, prepisu ali kopiji.

4. Če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, sodnik na podlagi prvega odstavka 31. člena ZUS-1 od tožnika zahteva, da v določenem roku odpravi pomanjkljivosti. Hkrati ga mora poučiti, kaj in kako naj napravi, ter ga opozoriti na posledice, če tega ne stori. Če tožnik v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, tožbo zavrže s sklepom, razen če spozna, da je izpodbijani upravni akt ničen (drugi odstavek 31. člena ZUS-1).

5. Ker iz tožnikove tožbe ni bilo jasno razvidno, kateri akt tožnik z njo izpodbija - ali odločbo FURS, št. DT 4931-281/2017-54 z dne 24. 5. 2023, s katero je bila zavrnjena tožnikova vloga z dne 3. 5. 2023 za odpis davčnih obveznosti zaradi zastaranja, in/ali odločbo Ministrstva za finance, št. DT-499-31-53/2023-2 z dne 28. 9. 2023, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper odločbo FURS, št. DT 4931-281/2017-54 z dne 24. 5. 2023, in/ali sklep FURS, št. DT 4933/62884/2015-9 z dne 29. 3. 2024, s katerim je bil ustavljen postopek davčne izvršbe, začet s sklepom o davčni izvršbi, št. DT 4933-62884/2015-6 z dne 6. 9. 2018, zaradi zastaranja pravice do izterjave, in ker s tožbo tožnik ni postavil tožbenega predloga oziroma zahtevka, ki bi bil skladen z določbami ZUS-1 in iz katerega bi izhajalo, kaj pravzaprav želi s tožbo doseči oziroma kako naj sodišče v zadevi odloči, je sodišče tožnika z dopisom št. III U 61/2024-5 z dne 10. 6. 2024 najprej seznanilo, o katerih aktih je po določbah ZUS-1 dopustno odločati v upravnem sporu in kaj mora tožba vsebovati, nato pa ga je pozvalo, da vloženo tožbo v roku 15 dni dopolni tako, da jasno navede, kateri akt s tožbo izpodbija in opredeli tožbeni zahtevek v zadevi, ki bo skladen z določbami ZUS-1. Poučilo ga je, da bo po drugem odstavku 31. člena ZUS-1 njegovo tožbo zavrglo, če navedenih pomanjkljivosti ne bo odpravil v danem roku, zadeve pa se zaradi tega ne bo dalo obravnavati.

6. Ta dopis sodišča je bil tožniku vročen 12. 6. 2024, kar dokazuje vročilnica v spisu, vendar se nanj tožnik v postavljenem 15-dnevnem roku, ki se je iztekel 27. 6. 2024, niti do dne izdaje tega sklepa, ni odzval in zgoraj opisanih pomanjkljivosti ni odpravil. 7. Tako je tožba, ki je bila ob vložitvi nejasna in nepopolna (kot je pojasnjeno v 5. točki obrazložitve), ostala nejasna in nepopolna tudi po pozivu sodišča k odpravi pomanjkljivosti. Ker gre za take pomanjkljivosti, zaradi katerih sodišče zadeve ne more obravnavati (tožnik v tožbi ni navedel kateri upravni akt s tožbo izpodbija, niti ni predlagal, kako in v čem naj se odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost), je sodišče tožbo zavrglo (drugi odstavek 31. člena ZUS-1).

8. Ob sklepu, da tožba ni dopustna, se sodišče do (drugih) tožbenih navedb ni opredelilo.