Jedro

Sodišče lahko kljub temu, da je v sklepu o prekinitvi navedlo, da bo postopek miroval do končne rešitve stečajnega postopka, nadaljuje s postopkom, če spozna, da ni več razlogov za čakanje na zaključek stečajnega postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom odločilo, da se postopek, ki je bil prekinjen s sklepom z dne 8. 9. 2005 nadaljuje z dnem 2. 4. 2014. 2. Zoper sklep se je pritožila tožena stranka. Pritožuje se iz vseh možnih pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da se razlogi sodišča zaradi katerih je odredilo prekinitev postopka do dneva izdaje sklepa o nadaljevanju postopka niso spremenili oziroma razlog za prekinitev še ni odpadel. Stečajni postopek zoper X., p.o., je še vedno v teku. Iz dopisa stečajnega upravitelja z dne 6. 11. 2013 je razvidno, da je bil tožnik s sklepom St 24/2002 poplačan skoraj v celoti in glede na običajen potek postopka ni razloga, da ne bi bil poplačan še v manjkajočem delu oziroma, da sredstva stečajnega dolžnika zadoščajo za poplačilo upnika. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavi, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz samega sklepa o prekinitvi postopka ne izhaja, na podlagi katerega določila ZPP je bil postopek prekinjen, a se je sodišče tedaj očitno odločilo, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP). Kadar gre za prekinitev po tej določbi, pa ima sodišče, na podlagi drugega odstavka 208. člena ZPP možnost, da v primeru, če spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na zaključek stečajnega postopka (X., p.o.)), s postopkom nadaljuje. Do zaključka in odločitve, da postopek nadaljuje, je prišlo sodišče na podlagi dejstva, da je bila glavna delitev stečajne mase opravljena že v letu 2003 (tedaj je tožnik prejel delno plačilo). Stečajni postopek pa še ni zaključen, ker še niso zaključeni vsi spori, vezani na stečaj, in tudi ni pričakovati, da bi se kmalu rešili. Temu je še dodati, da upnik (tukaj tožnik), kateremu je v stečaju priznana terjatev, lahko vodi samostojni postopek proti drugemu solidarnemu dolžniku (da je tožena stranka solidaren dolžnik, zatrjuje tožeča stranka). Po povedanem je zaključiti, da kljub temu, da je v sklepu o prekinitvi navedeno, da bo postopek miroval do končne rešitve stečajnega postopka nad družbo St št. 24/2002, pritožbeno sodišče sprejema odločitev prvega sodišča, ki je odločilo, da bo s postopkom v tej zadevi nadaljevalo. To možnost daje sodišču določilo 2. točke 208. člena ZPP. Sodišče je svojo odločitev tudi ustrezno utemeljilo.