Jedro

Zamolčanje lastništva zadošča za preklic odpusta obveznosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 23. 4. 2014 je sodišče prve stopnje začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnico (zap. št. 4), s sklepom z dne 23. 6. 2014 ( zap. št. 17) pa je začelo postopek odpusta obveznosti, v katerem ji je določilo preizkusno dobo dveh let. Z izpodbijanim sklepom (zap. št. 79) je sodišče prve stopnje postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Proti temu sklepu se je dolžnica pravočasno pritožila (zap. št. 82). Uveljavljala je „vse pritožbene razloge“ in predlagala, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da je postopek odpusta obveznosti nadaljuje ali pa naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz določila 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. alinejo drugega odstavka 384. člena istega zakona izhaja, da je ugovorni razlog proti odpustu obveznosti tudi okoliščina, da dolžnik ne navede prav vsega svojega premoženja. Poleg tega je po določilu 1. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP ugovorni razlog tudi: (1) za zaposlenega dolžnika neizpolnjevanje obveznosti do delodajalca, (2) za nezaposlenega dolžnika pa po 3. alineji 2. točke prvega odstavka istega člena neporočanje o dejanjih, ki jih dolžnik opravi, da bi našel zaposlitev. Prav na vsa ta določila je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. Glede na navedeno v pritožbi zatrjevana okoliščina, „da je sodišče šele po desetih mesecih odločalo o ustavitvi postopka odpusta dolga“, na odločitev o preklicu odpusta dolga ne more vplivati.

5. Po splošnih načelih pogodbenega prava mora vsaka pogodbena stranka izpolniti vse svoje obveznosti pošteno in popolno v vsem, kot se glasijo (prim. 9. člen OZ). V stečajnem postopku to pravilo načeloma ne velja, saj upniki stečajnega dolžnika v večini primerov niso v celoti poplačani. Ne glede na to pa v stečajnem postopku nad fizično osebo zakon poštene in vestne dolžnike nagrajuje z institutom odpusta obveznosti (prim. 399. člen ZFPPIPP). Tisti dolžniki, proti katerim se tak postopek začne, pa morajo tekom trajanja preizkusne dobe dokazati, da so vredni, da se jim po preteku preizkusnega obdobja ves preostali dolg, ki ga v tem obdobju niso poplačali, odpusti. Tako tistega dolžnika, ki svoje premoženje v kakršnikoli obliki zamolči, doleti preklic odpusta obveznosti. Zato za odločitev o pritožbi ni pomembno, da zaradi zamolčanja stečajna masa dolžnice ni bila zmanjšana, kot poudarja v pritožbi. Enaka posledica, torej preklic odpusta dolga doleti tistega dolžnika, ki svojih obveznosti v preizkusnem obdobju ne izpolnjuje z vso poštenostjo, vestnostjo in trudom.

6. Neprerekana je prvostopenjska ugotovitev, da je bila dolžnica že ob predložitvi izjave, da nima nobenega premoženja (zap. št. 1 in 3) neformalna lastnica treh avtomobilov in sicer Kombi Citroen Jumper CE X, Kombi Citroen Jumper CE Y in Citroen C8 CE Z. Kot navaja stečajni upravitelj v ugovoru z dne 28. 5. 2015 (zap. št. 66), ji je leasing hiša že leta 2008 oziroma leta 2011 dala soglasje za prenos lastništva, vendar formalnega prepisa teh vozil nase vse dotlej, dokler je stečajni upravitelj k temu ni pozval, ni opravila. Da je lastnica kar treh motornih vozil, pa je on izvedel pri upravnem organu. Upoštevajoč zgoraj citirana določila 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. alinejo drugega odstavka 384. člena istega zakona torej že okoliščina zamolčanja lastništva zadošča za preklic odpusta obveznosti. Zatrjevanje, da dolžnica vozil ni prepisala nase zaradi pomanjkanja denarja, pa je že prvostopenjsko sodišče zavrnilo s pojasnilom, da na podlagi Zakona o davku na motorna vozila formalni prepis lastništva od 1. 3. 2010 dalje nima nobenih finančnih posledic.

7. Za odločitev o utemeljenosti preklica tudi ni pomembno, da je bil ugovor proti odpustu obveznosti vložen šele po tistem, ko je stečajni upravitelj vsa tri vozila prodal, ne pa takoj, ko je izvedel zanje.

8. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožnici, da utegne biti poziv stečajnega dolžnika v vlogi, imenovani „Zapisnik in pojasnila s stečajnim dolžnikom“, (priloga pri redni št. 66) zavajajoč. Za osebe, ki niso vajene formalnega pravniškega jezika, bi utegnil zapis „Upravitelju lahko mesečno poročate tudi preko elektronske pošte na naslov“ do te mere dvoumen, da bi si ga lahko razlagale tudi tako, da dolžnik upravitelju lahko poroča, ne pa da mu mora redno mesečno poročati. Ker pa že prvi razlog (zamolčanje premoženja) zadošča za preklic odpusta obveznosti, se do pritožbenih izvajanj o dolžničinem trudu za pridobitev zaposlitve za nedoločen čas in o nerazumljivosti poziva dolžnici glede obveznosti/prostovoljnosti poročanja, pritožbeno sodišče ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da iz izpodbijanega sklepa ni mogoče konkretno razbrati, kateri od obeh ugovornih razlogov je botroval preklicu odpusta obveznosti.

9. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), saj tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

10. Že zato, ker dolžnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v v zezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.