Jedro

Zmotno je tožničino stališče, da bi ji moralo sodišče poleg opozoril iz 456. člena ZPP poslati še kakšen posebej poziv, naj vendarle vloži pripravljalno vlogo. Za učinkovito sodno varstvo zadostuje, da je stranka z omejitvijo pravic, seznanjena. V dispoziciji stranke same je, da potem, ko je seznanjena s posebnimi procesnimi določbami, ki omejujejo pravico navajanja dejstev in dokazov na pisne vloge, presodi, ali bo vložila pripravljalno vlogo ali ne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi tega sodišča, opr. št. I 2000/15069 z dne 24.11.2000 v 1. in 3. točki izreka in zavrnilo tožbeni zahtevek. Tožnici je naložilo povrnitev toženkinih pravdnih stroškov v znesku 4.500,00 SIT.

Proti navedeni sodbi se pravočasno pritožuje tožnica zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS; št. 36/04 - drugo uradno prečiščeno besedilo). Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Iz listin v spisu res izhaja neutemeljenost zahtevka po temelju in višini, vendar tožnici ni bila dana možnost, da se izjavi o toženkinih navedbah (da vloži pripravljalno vlogo) ter utemelji tožbeni zahtevek. Tožnica nikoli ni prejela poziva na vložitev pripravljalne vloge, ampak le vabilo na poravnalni narok in vabilo stranki v postopku v sporih majhne vrednosti. Navedeno vabilo pa ne vsebuje poziva na vložitev pripravljalne vloge, prav tako ni določen rok za vložitev vloge.

Tožnica je vabilo prejela 16.6.2004. Ker je bila obravnava razpisana dne 30.6.2004, ni bilo dovolj časa, da bi pravdni stranki lahko vložili po dve pripravljalni vlogi, kar jima dopušča ZPP. S tem je bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Pritožba je bila v skladu z določbo prvega odstavka 344. člena ZPP vročena toženki, vendar nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V postopku v sporih majhne vrednosti predstavlja izjemo od načela ustnosti (4. člen ZPP) določba 450. člena ZPP, po kateri postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Vsa dejstva in dokaze morata pravdni stranki navesti v tožbi oziroma odgovoru na tožbo (451. člen ZPP) in v pripravljalni vlogi, ki jo lahko vsaka stranka vloži v odgovor navedb nasprotne (452. člen ZPP). Postopek v sporih majhne vrednosti, ki se začne kot izvršilni postopek, nato pa zaradi ugovora nadaljuje po pravilih pravdnega postopka, predstavlja določeno specifiko, ker v predlogu za izvršbo ni treba navesti dejstev in dokazov, ampak zadostuje predložena verodostojna listina (prvi odstavek 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 40/04 - uradno prečiščeno besedilo). Zato je v takšnem postopku prav, da se stranki dovoli vložiti eno pripravljano vlogo in nato še eno v odgovor navedb na pripravljalno vlogo nasprotne stranke. V obravnavanem primeru bi imela torej tožnica možnost vložiti eno pripravljalno vlogo, in v primeru toženkinega odgovora, v osmih dneh po prejemu slednjega, še eno, vložila pa ni nobene. Za svojo neaktivnost krivi sodišče, ker je ni pozvalo na vložitev pripravljalne vloge, zaradi česar naj bi ji bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem (5. člen ZPP).

Sodišče mora v skladu z določbo 456. člena ZPP v vabilu na glavno obravnavo v postopku v sporu majhne vrednosti med drugim nevesti, da se bo štelo, da se je tožeča stranka, ki ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, odpovedala tožbenemu zahtevku, da se v postopku v sporih majhne vrednosti ne uporabljajo določbe o mirovanju postopka, da morajo stranke v tem postopku navesti vsa dejstva in dokaze v vlogah iz 451. člena ZPP (torej v vlogah omenjenih v gornjem odstavku), kot tudi, da se sme odločba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vabilo z dne 10.6.2004 (list. št. 16 spisa), ki ga je tožnica prejela 16.6.2004, vsebuje vse obvezne sestavine, določene v 456. členu ZPP. Zmotno je tožničino stališče, da bi ji moralo sodišče poleg opozoril iz 456. člena ZPP poslati še kakšen poseben poziv, naj vendarle vloži pripravljalno vlogo. Za učinkovito sodno varstvo zadostuje, da je stranka z omejitvijo pravic seznanjena. V dispoziciji stranke same je, da, potem ko je seznanjena s posebnimi procesnimi določbami, ki omejujejo pravico navajanja dejstev in dokazov na pisne vloge, presodi, ali bo vložila pripravljalno vlogo ali ne. V obravnavanem primeru tožnica, kljub pravilnemu opozorilu pripravljalne vloge ni vložila niti na naroku dne 30.6.2004. ZPP ne predpisuje, da bi moralo od prejema pravilnega vabila na narok do naroka preteči časovno obdobje, ki bi zadostovalo še za pripravljalno vlogo nasprotne stranke. To bi bilo tudi v nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka, ki je v postopku v sporih majhne vrednosti še posebej poudarjeno. Namreč, če tožeča stranka pripravljalne vloge ne vloži, je nesmiselno čakati na pretek časa, ki bi ga imela tožena stranka za odgovor na hipotetično pripravljalno vlogo tožeče stranke.

Izkaže se, da uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstvaka 339. člena ZPP ni podana. Ker tudi ni drugih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe in temelji na določbi prvega odstvaka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.