Jedro

Sodišče prve stopnje, ki je predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo iz razloga pomanjkanja pravnega interesa, se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali bo objekt, katerega gradnjo želi preprečiti upnik s predlagano začasno odredbo, izvzet iz izvršbe. Ugotovitve, kot so namembnost in druge lastnosti objekta, pa predstavljajo dejansko in ne pravno vprašanje.

Izrek

1.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. 2.Odločitev o pritožbenih stroških upnika se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je 15.07.1997 s sklepom zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe, ki je glasil: "1. Prepoveduje se vsakršna gradnja na parcli št. 311, vpisani v vl.št. 131 k.o. G... predmestje I in se ta prepoved zaznamuje v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani ter o njej obvesti Upravna enota Ljubljana, Izpostava Center, Oddelek za okolje in prostor ter premoženjskopravne zadeve, Ljubljana, Adamič Lundrovo nabrežje 2, Mestna Občina Ljubljana, Mestni trg 1 in Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS, Ljubljana, Slovenska 50. 2. Ta začasna odredba ostane v veljavi od izdaje do preteka 8 dni po izpolnitvi pogojev za pravnomočno izvršitev sodne odločbe oz. do celotnega poplačila upnikove s to začasno odredbo zavarovane terjatve. 3. Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške nastale s to začasno odredbo z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe o stroških do plačila v 8 dneh, da ne bo izvršbe." Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil iz "vseh" pritožbenih razlogov po 353. členu ZPP v zvezi s 14. členom ZIP. Navedel je, da je pravni interes za izdajo začasne odredbe podan v tem, da se na parceli, ki je predmet izvršilnega postopka izvajajo gradbena dela, v posledici katerih bo na tej parceli zgrajena X knjižnica v Ljubljani. S tem pa bo onemogočena izvršba na nepremičnino, ki je bila s pravnomočnim sklepom o izvršbi že dovoljena. Po zgraditvi objekta namreč parcele, na katero teče izvršba, ne bo mogoče izločiti iz celotne novo zgrajene nepremičnine, ki bo v lasti investitorjev, tako da parcele samostojno ne bo moč prodati. Poleg tega bo novo zgrajena knjižnica v državni lasti (oz. v solasti lokalne skupnosti), namenjena za izobraževalne namene in kulturno dejavnost, zaradi česar bo glede na omejitve izvršbe iz izvršbe izvzeta. Začasna odredba bi take posledice preprečila. Ni sporno, da ima upnik zastavno pravico na navedeni parceli, prav tako ni sporno, da ima pravnomočen sklep o izvršbi za izterjavo zavarovane terjatve. V konkretnem primeru gre za dejansko nemožnost izvršbe, ki bi nastopila z nadaljevanjem gradbenih posegov. Namen začasne odredbe je zavarovati dejanski in ne pravni položaj upnika. Pravilna je trditev sodišča prve stopnje, da zajema zastavna pravica tudi tiste dele, ki nastanejo s kasnejšo zgradbo, vendar se objekt gradi tudi na drugih parcelah, ki pa niso predmet izvršbe. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali bo res zastavna pravica oz. izvršba ki je v teku, po zgraditvi zajela na zemljišču pozneje zgrajeno stavbo. Upnik meni, da celotne stavbe zanesljivo ne. Kolikšen del in ali bo izvršbo na ta del moč opraviti, pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, zato v tem delu dejansko stanje ni razjasnjeno, sklep pa je glede obsežnih in z dokazi podprtih navedb o pravnem interesu in razlogih za zavarovanje ostal neobrazložen. Predlagal je, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Višje sodišče je o pritožbi že odločalo. Ukvarjalo se je z vprašanjem, ali ima upnik, glede na to, da že ima močnejše zavarovanje (zastavno pravico) pravni interes za izdajo začasne odredbe in ugotovilo, da takega interesa nima. Zato je s sklepom opr. št. II Cpg 430/98 z dne 15.09.1998 pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Navedeno odločbo Višjega sodišča v Ljubljani pa je Ustavno sodišče dne 10.02.2000 razveljavilo (odločba št. Up-334/98) in zadevo vrnilo v ponovno reševanje. Menilo je, da odločitve sodišča prve stopnje ni potrebno razveljaviti, saj so bila v postopku sporna le pravna vprašanja. Višjemu sodišču je naložilo, da ob ponovnem preizkusu pritožbe preveri, ali bo objekt, na katerega se nanaša predlagana začasna odredba, izvzet iz izvršbe ali ne. V kolikor bi ugotovilo, da objekt ne bo izvzet, v razveljavljeni odločbi zastopano stališče o pomanjkanju pravnega interesa za izdajo začasne odredbe ne predstavlja kršitve pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. V nasprotnem primeru pa bo moralo vsebinsko odločiti o utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe. Ob tem je Ustavno sodišče še pojasnilo, da v odločbi predstavljeno stališče ne preprečuje, da bi ob ponovni obravnavi pritožbe Višje sodišče v Ljubljani presodilo obstoj drugih predpostavk za izdajo začasne odredbe (npr. pasivno legitimacijo). Pritožba je utemeljena. Upnik je že v predlogu za izdajo začasne odredbe opozoril, da bo novo zgrajena knjižnica v državni lasti (oz. v solastnini lokalne skupnosti), namenjena za izobraževanje in kulturne dejavnosti, zaradi česar bo glede na omejitve izvršbe iz izvršbe izvzeta. Sodišče prve stopnje, ki je predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo iz razloga pomanjkanja pravnega interesa, se ni ukvarjalo z vprašanjem ali bo objekt, katerega gradnjo želi preprečiti upnik s predlagano začasno odredbo, izvzet iz izvršbe. Ker predstavljajo ugotovitve, kot so namembnost in druge lastnosti objekta, dejansko in ne pravno vprašanje, odločitev sodišča prve stopnje pa ugotovitev v tej smeri iz že opisanega razloga nima, je bilo potrebno zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. Če bi sodišče druge stopnje iz predloženih listin samo napravilo zaključke o pravno pomembnih dejstvih, bi bila strankam odvzeta možnost pritožbe. Sodišče prve stopnje je zato tisto, ki bo moralo v novem postopku, na podlagi postavljenih trditev in predloženih listin, ugotoviti pravno pomembna dejstva o lastnostih objekta v gradnji in nato na podlagi dejanskih ugotovitev presoditi ali gre za objekt, ki bo izvzet iz izvršbe ali ne (glej 12. točko odločbe Ustavnega sodišča). Seveda pa, kot je v svoji odločbi opozorilo že Ustavno sodišče, zastopana stališča in navodila sodišču prve stopnje ne preprečujejo, da preveri ali so izpolnjene tudi ostale predpostavke za izdajo začasne odredbe (npr. pasivna legitimacija). Glede na to, da je sodišče prve stopnje iz opisanih razlogov, nepopolno ugotovilo dejansko stanje, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in na podlagi 1. odst. 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. O pritožbenih stroških upnika bo odločeno s končno odločbo (3. odst. 166. člena ZPP/77) v zvezi s 15. členom ZIZ). Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).