Jedro

Če pooblaščenec stranke ne sporoči spremembe naslova, se šteje, da pooblaščenec ni postavljen. Vabilo na narok za glavno obravnavo se stranki v tem primeru vroči osebno in ne po pooblaščencu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I 11475/2007 z dne 16.10.2007 ostane v veljavi v 1. točki izreka za glavnico v znesku 138,77 EUR in za zakonske zamudne obresti od zneska 3.129,17 SIT od 28.7.2006 do 31.12.2006, od zneska 3.280,14 SIT od 28.8.2006 do 31.12.2006, od zneska 3.023,49 SIT od 27.9.2006 do 31.12.2006, od zneska 3.788,42 SIT od 28.10.2006 do 31.12.2006, od zneska 3.128,16 SIT od 27.11.2006 do 31.12.2006, od zneska 3.081,87 SIT od 27.12.2006 do 31.12.2006, vse plačljivo v EUR protivrednosti, od zneska 81,08 EUR od 1.1.2007 do plačila, od zneska 6,01 EUR od 31.1.2007 do plačila, od zneska 5,70 EUR od 31.1.2007 do plačila, od zneska 16,10 EUR od 26.2.2007 do plačila, od zneska 11,73 EUR od 28.3.2007 do plačila, od zneska 18,14 EUR pa od 28.4.2007 do plačila, ter v 3. točki izreka za izvršilne stroške v znesku 37,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 8 dnevnega roka od vročitve sklepa o izvršbi (1. točka izreka). V preostalem delu 1. in 3. točke izreka je navedeni sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (2. točka izreka). Odločilo je še, da je toženec dolžan v 8 dneh povrniti tožnici pravdne stroške v znesku 46,01 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka).

2. Zoper 1. in 3. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje toženec zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu tako spremeni, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne s stroškovno posledico, podrejeno pa predlaga, da jo razveljavi in vrne zadevo v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da ni pasivno legitimiran za vtoževano terjatev, saj je zemljiškoknjižna lastnica poslovnega prostora H.L., d.o.o.. Navedba sodišča prve stopnje, da ni sporno, da je toženec lastnik, ne drži. Prav tako ne drži, da ni sporočil spremembe naslova oziroma novega naslova, saj je sodišču poslal sporočilo o odsotnosti in nov naslov. Dokazi zato niso bili pravilno izvedeni. Sodišče prve stopnje je ignoriralo zemljiškoknjižno listino in ni vpogledalo v izvedensko mnenje statika, iz katerega izhaja, da so skupni deli hiše nevarni in da upravnik ni izvedel nobenih ukrepov za odpravo nevarnosti. Računov, na katerih tožnica temelji vtoževano terjatev, ni prejel. Tožnica jih je očitno pošiljala na naslov C. 1 tudi potem, ko je bil že stalno prijavljen na naslovu R. 2, kasneje pa K. 7, s čimer je bila tožnica seznanjena, obveščeno pa je bilo tudi sodišče. Tudi sicer so zneski, ki izhajajo iz računov, previsoki. Mati toženca je plačala znesek, ki presega terjatev za plačilo sredstev rezervnega sklada, iz razloga, da ne bi prišlo do izvršbe. Tožnica ne sme porabljati sredstev rezervnega sklada za svoje nepremičninske posle.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

5. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožba uveljavlja z navedbami, da dokazi niso bili pravilno izvajani, ker (zaradi zmotnega stališča sodišča, da ni sporočil spremembe naslova) ni bil pravilno vabljen na narok. Med obravnavanim pravdnim postopkom je toženec večkrat spremenil naslov. Glede na podatke v spisu je toženec sicer pravilno sporočil spremembo naslova C. 1 v naslov R.u. 16 oziroma 18, nato pa še v naslov R.c. 2, ni pa sporočil spremembe tega naslova v naslov K. 7. Vabilo na narok za glavno obravnavo z dne 18.1.2011, na katerem je sodišče prve stopnje izvajalo dokaze, je sodišče prve stopnje tožencu vročilo na ta naslov (ki ga je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi uradnih poizvedb v CRP), hkrati pa tudi preko sodne deske. Tožencu vabila na ta narok pravilno ni vročalo po pooblaščencu, saj je potem, ko je ugotovilo, da pooblaščenec toženca ni sporočil spremembe naslova, pravilno štelo, da toženec nima pooblaščenca (četrti odstavek 145. člena ZPP). Glede na navedeno je bil toženec na narok za glavno obravnavo z dne 18.1.2012 pravilno vabljen. S tem mu je bila zagotovljena možnost, da se tega naroka udeleži in se na njem izjavi oziroma da sodeluje v dokaznem postopku.

6. Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da v dokaznem postopku ni vpogledalo niti prebralo posameznih listin – zemljiškoknjižne listine in izvedenskega mnenja statika, saj jih toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložil ali predlagal. Nanje se prvič sklicuje v pritožbi, vendar gre za neupoštevne pritožbene novote, saj jih toženec ne opraviči (prvi odstavek 337. člena ZPP).

7. Navedb, s katerimi pritožba napada dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje glede lastništva spornega poslovnega prostora in plačila s strani matere ter pavšalno ugovarja, da so izstavljeni računi previsoki, pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj z njimi pritožba uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ki glede na določbo prvega odstavka 458. člena ZPP ni dopusten pritožbeni razlog.

8. Z navedbami, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo toženčevo lastništvo poslovnega prostora za nesporno dejstvo, pritožba uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ni dopusten pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člen ZPP).

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče po obrazloženem vezano, izhaja: - vtoževana glavnica v znesku 330,41 EUR predstavlja seštevek neplačanih računov iz naslova stroškov vzdrževanja, obratovanja in upravljanja poslovno stanovanjske hiše R. 18 ter stroškov opominjanja, ki odpadejo na relevantni poslovni prostor v navedeni stavbi, ki so nastali v obdobju od junija 2006 do vključno aprila 2007 - tožnica je bila v vtoževanem obdobju upravnik navedene večstanovanjske hiše - toženec je bil v vtoževanem obdobju solastnik navedenega poslovnega prostora in sicer je njegov solastniški delež znašal 42/100-in - med posamezne lastnike je tožnica porazdelila stroške dobavljenega blaga in energije ter opravljenih storitev po ključu delitve iz 8. točke 2. člena Pogodbe o opravljanju storitev upravljanja - višini stroškov za dobavljeno blago in energijo ter za opravljene storitve toženec ni konkretizirano ugovarjal - znesek stroškov za dobavljeno blago in energijo ter za opravljene storitve, ki po ključu delitve iz 8. točke 2. člena Pogodbe o opravljanju storitev upravljanja odpade na toženca, je dobaviteljem plačala tožnica iz lastnih sredstev - vtoževanemu plačilu za opravljene storitve upravljanja in za stroške vodenja in oblikovanja rezervnega sklada toženec ni konkretno ugovarjal - toženec ob zapadlosti vtoževanih računov svojega deleža dolga ni poravnal, niti ga zanj ni plačal kdo drug - tožnici so z opominjanjem toženca nastali stroški za sestavo opominov, material in pošiljanje v skupni višini 16,49 EUR

10. V zvezi s pritožbenim vztrajanjem, da toženec ni prejel računov, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da izstavitev oziroma prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

11. Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (7. člen Pogodbe o opravljanju storitev upravljanja, 42., 43. člen Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), 118. člen SPZ, 59. člen SZ-1, 197. člen OZ ter 299. člen OZ) in tožencu pravilno naložilo plačilo 42/100-in ugotovljenih stroškov, ki odpadejo na cel poslovni prostor, to je 138,77 EUR, ter zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznih mesečnih zneskov, ki v skladu s solastniškim deležem odpadejo nanj.

12. Na preostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, saj se nanašajo na pravno neodločilna dejstva (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. V pritožbi uveljavljani dopustni pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako pa pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je v tem sporu odločalo po sodniku posamezniku.