Jedro

V sporu majhne vrednosti sodišče res ni dolžno upoštevati novih dejstev in dokazov, ki so jih pravdne stranke navajale na naroku za glavna obravnavo. Ker pa je sodišče prve stopnje prezrlo, da je tožena stranka ugovor pasivne legitimacije podala že v ugovoru zoper sklep o izvržbi na podlagi verodostojne listine, tožencu s tem ni bila dana možnost obravnavanja njegovega ugovora pred sodiščem.

Izrek

Pritožbi drugotožene stranke se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi glede drugotožene stranke Ž.N. in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani z dne 12.4.1994, opr. št. IV I 815/94 ostane v veljavi v 1. in 3. točki izreka, toženca pa sta dolžna tožeči stranki povrniti 7.650,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov. Proti navedeni sodbi se je po odvetniku pritožila drugotožena stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da drugotoženec ne odgovarja za dolg prvotoženke. To je navedel že v ugovoru z dne 21.7.1994. Izvleček saldakonta z dne 23.11.1993 se glasi samo na prvotoženo stranko, ne pa na drugotoženca. Prvotoženka se proti sodbi ni pritožila, zato je le ta glede nje že postala pravnomočna. Pritožba drugotožene stranke je utemeljena. Upštevajoč načelo pisnosti v sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 450. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), v skladu s katerim smejo pravdne stranke navajati dejstva in predlagati dokaze le v omejenem številu pisnih vlog (452. člen ZPP), je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo dejstev, ki sta jih pravdni stranki navajali na naroku 19.10.1999 (453. člen ZPP). Vendar pa je spregledalo, da je drugotožena stranka že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, opr. št. IV I 815/94 z dne 12.4.1994 ugovarjala, da ne odgovarja za dolg M.Z., ki se vodi pod št. porabnika 202700 10 10, saj je njegova številka porabnika drugačna. Glede tega vprašanja se sodišče v izpodbijani sodbi ni opredelilo, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ker je ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, je pritožbeno sodišče s sklepom razveljavilo izpodbijano sodbo glede drugotožene stranke in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP). Potem ko bo sodišče prve stopnje zavzelo stališče glede ugovora pasivne legitimacije drugotožene stranke, bo moralo ponovno odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Stroškovni izrek temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.