Jedro

Sodišče ni dolžno obveščati strank o tem, da predlogu za preložitev naroka ni bilo ugodeno. Le, če je predlogu ugodeno, sodišče o tem obvesti stranke (2. odst. 116. ZPP). V konkretnem primeru gre za spor majhne vrednosti (1. odst. 495. člena ZPP), zato v tem postopku velja načelo pisnosti izvedenih pravdnih dejanj (1. odst. 450. člena ZPP). To pomeni, da pravdne stranke smejo navajati dejstva in dokaze le v pisnih vlogah. 31. člen Obrtnega zakona pomeni za osebe, ki so navedene v njej, zakonsko dolžnost združevanja v Obrtni zbornici Slovenije in ne morda prostovljno včlanjevanje, kot zmotno meni pritožnica. Da je združevanje za subjekte iz 31. člena ObrZ v Obrtno zbornico Slovenije obvezno, izhaja tudi iz 32. člena ObrZ. V tem členu so namreč navedeni subjekti, za katere združevanje v Obrtno zbornico Slovenije ni obvezno, se pa lahko (tudi) združijo v njej. Če 31. člen ObrZ ne bi določil za subjekte, ki so anvedeni v njem, obveznega združevanja v Obrtni zbornici Slovenije, 32. člen ObrZ ne bi bil potreben.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi. Zahteva tožene stranke za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrne. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 12.500,00 SIT, v roku 8 dni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig ... z dne ... vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožeče stranke v znesku 35.240,45 SIT (2. točka izreka). Zoper sodbo je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi, podredno pa spremeni. Priglasila je tudi pritožbene stroške. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo. Pritožba ni utemeljena. Neutemeljen je pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je bistveno kršilo 8. točko 2. odst. 339. člena ZPP, ker tožene stranke ni obvestilo, da njenemu predlogu za preložitev naroka za glavno obravnavo z dne 6.4.2000 ni ugodilo in glavno obravnavo opravilo v njeni odsotnosti. Sodišče namreč ni dolžno obveščati strank o tem, da predlogu za preložitev naroka ni bilo ugodeno. Le, če je predlogu ugodeno, sodišče o tem obvesti stranke (2. odst. 116. ZPP). Pooblaščenka bi se torej morala pravočasno prepričati, ali je bilo njenemu predlogu za preložitev naroka ugodeno, ne pa da se naroka niti sama niti stranka nista udeležili. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je tožena stranka, ki takrat še ni imela pooblaščenke, vabilo na narok za glavno obravnavo z dne 6.4.2000 prejela dne 17.3.2000 (povratnica pri list. št. 12), kar je več kot 15 dni pred razpisanim narokom (280. člen ZPP). Na glavno obravnavo je bila torej tožena stranka pravilno vabljena. Zato je sodišče prve stopnje glavno obravnavo lahko opravilo v njeni nenavzočnosti. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti (1. odst. 495. člena ZPP), zato v tem postopku velja načelo pisnosti izvedenih pravdnih dejanj (1. odst. 450. člena ZPP). To pomeni, da smejo pravdne stranke navajati dejstva in dokaze le v pisnih vlogah. V skladu s 452. členom ZPP je imela tako tožena stranka možnost, da bi prerekala vse navedbe tožeče stranke iz njenih pripravljalnih vlog z dne 10.3.1999 in z dne 21.3.2000. Vendar tega ni storila, čeprav je skupaj z vabilom na narok z dne 6.4.2000 prejela izrecno opozorilo, da velja načelo pisnosti in da mora v roku osmih dni predložiti pripravljalno vlogo, v kateri mora navesti vsa dejstva in predložiti vse dokaze. Posebej pa je bila pozvana, da poda odgovor na pripravljalno vlogo z dne 21.3.2000. Ker je bila toženi stranki dana možnost obravnavanja pred sodiščem, očitana bistvena kršitev določb 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP ni podana. Sodišče prve stopnje pa je pravilno razlagalo tudi določbo 31.člena Obrtnega zakona (ObrZ), ki določa: "Pravne in fizične osebe, ki..., se združujejo v Obrtno zbornico Slovenije...". Ta zakonska določba namreč pomeni za osebe, ki so navedene v njej, zakonsko dolžnost združevanja v Obrtni zbornici Slovenije in ne morda prostovoljno včlanjevanje, kot zmotno meni pritožnica. Da je združevanje za subjekte iz 31. člena ObrZ v Obrtno zbornico Slovenije obvezno, izhaja tudi iz 32. členom ObrZ. V tem členu so namreč navedeni subjekti, za katere združevanje v Obrtno zbornico Slovenije ni obvezno, se pa lahko (tudi) združijo v njej. Če 31. člen ObrZ ne bi določil za subjekte, ki so navedeni v njem, obveznega združevanja v Obrtni zbornici Slovenije, 32. člen ObrZ ne bi bil potreben. Tožena stranka je torej članica tožeče po sili zakona samega in v posledici tega dne 6.3.1995 vpisana v njen obrtni register pod št. 029179 (priloga A10). Zaradi članstva v Obrtni zbornici Slovenije pa je tožena stranka dolžna plačati tudi vtoževano članarino (2. odst. 39. člena v zvezi z 31. členom ObrZ). Ker uveljavljena pritožbena razloga nista podana in ker sodišče druge stopnje kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), ni našlo, je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP). Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154 in 155. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama kriti svoje pritožbene stroške, tožeči stranki pa povrniti stroške odgovora na pritožbo. Ti stroški obsegajo stroške za sestavo odgovora na pritožbo v višini 125 točk (Tar. št. 16 v zvezi s Tar. št. 13 Odvetniške tarife), kar znaša ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odmere 12.500,00 SIT.