Jedro

Pritožba, ki je vložena po preteku 15-dnevnega zakonskega roka je vložena prepozno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo tožene stranke z dne 11.2.2000 zoper zamudno sodbo, ker je bila vložena prepozno.

Proti sklepu se je pritožil toženec. Izpodbija ga zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani njegovi pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da ima svoje stalno prebivališče v Puli, v Sloveniji pa nima niti bivališča niti prebivališča. Na naslovu S., na katerega so prispevale poštne pošiljke, tudi njegovi starši že več let ne živijo. Zato ni prejel niti tožbe niti sporne zamudne sodbe. Zamudno sodbo je prejel naključno, ko se je njegov brat oglasil pri najemnikih stanovanjskega objekta S. Niti tožba niti sodba mu torej nista bili osebno vročeni, kar se lahko po potrebi ugotovi s pomočjo izvedenca grafologa. Tako ni bilo pogojev za izdajo zamudne sodbe, pa tudi roka za pritožbo zoper njo ni zamudil, saj mu le ta formalno ni bila vročena. Zato ugovarja tudi pravnomočnosti sodbe in predlaga razveljavitev klavzule o pravnomočnosti, za kar ima interes, saj odgovornost za prometno nesrečo, iz katere izhaja sporni regresni zahtevek, prereka. Predlaga povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbene trditve toženca, da v Sloveniji na naslovu S. nima niti bivališča niti prebivališča, ampak ima stalno prebivališče ves čas v Puli, in da je sodbo prejel naključno, ko se je njegov brat oglasil pri najemnikih objekta S., na izpodbijano odločitev ne morejo imeti nobenega vpliva. Pritožniku je sodišče res poskušalo vročitve opraviti na naslovu S., vendar pa je bilo to neuspešno, zato je bila vročitev opravljena na naslov Pula, A. Iz povratnice je razvidno, da je bila tožencu vročena tožba s prilogami in poziv za odgovor na tožbo osebno 15.11.1999 in tudi sodba mu je bila na istem naslovu vročena osebno, kot je razvidno iz podpisa na povratnici, tako kot mu je bil tudi osebno vročen sklep o zavrženju pritožbe. Iz teh povratnic namreč ni razvidno, da bi ne bila tožencu vročitev opravljena osebno in ni nikakršnih zaznamb o morebitni nadomestni vročitvi. Sicer pa pritožnik v svoji pritožbi le zatrjuje, da ni bilo osebnih vročitev zanj v Sloveniji, o vročitvah, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje in tudi pritožbeno sodišče pa v pritožbi ničesar ne navaja. Glede na to, da je povratnica javna listina, za katero velja, da je njena vsebina resnična dokler se ne dokaže nasprotno, pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v pravilnost izpodbijane odločitve. Ker šteje za dokazano, da je toženec sprejel zamudno sodbo v Puli 17.1.2000, ne more biti nobenega dvoma, da je njegova pritožba, vložena navadno po pošti 8.2.2000, ki je prispela na Okrajno sodišče v Krškem 11.2.2000, vložena že po preteku zakonskega roka za njeno vložitev, prepozna. Toženčevo pritožbo je zato pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ob upoštevanju 2. odst. 343. čl. ZPP. Pritožbeno sodišče pripominja, da na ugovore v zvezi z odsotnostjo pogojev za izdajo zamudne sodbe ne bo odgovarjalo, ker je predmet preizkusa le pravočasnost pritožbe, ne pa njena utemeljenost. Odločanje o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti pa ni v pristojnosti pritožbenega sodišča. Tožena stranka bo morala sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka, ker v njem ni bila uspešna. Odločitev o tem ima podlago v določbi 165. in 154. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP, vsebovana pa je že v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.