Jedro

Sodišče pritrjuje tožnici, ki izpostavlja, da se odločitev toženke ne da preiskusiti. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da toženka pri dodelitvi BPP ni upoštevala okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožnica toženki utemeljeno očita, da bi morala kljub poročilu odvetnika tudi sama presojati objektiven pogoj, ter bi morala sama opraviti vsebinski preizkus prošnje v omejenem obsegu, in presojati možnost uspeha v zvezi s pritožbo na ESČP, in sicer neposredne in osebne prizadetosti dobrin, kriterije sprejemljivosti oziroma merila dopustnosti ter svojo odločitev konkretizirano obrazložiti. Ta del pa je v izpodbijani odločbi izostal in se zato takšne odločbe ne da preizkusiti.

Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli na način, da jo lahko sodišče preizkusi ob morebitno vloženi tožbi. Razlogi za odločitev morajo biti jasni, tako da je stranki jasno, kaj so bili preudarki, ki so organ, ki je v zadevi tudi odločal, vodili pri odločanju. Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere odločitve ni mogoče preizkusiti, pa pomeni bistveno kršitev določb postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju, organa za brezplačno pravno pomoč številka Bpp 861/2025 z dne 12. 5. 2025, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Toženka je ugodila prošnji za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) prosilca A. A. (sedaj stranka z interesom) in mu dodelila izredno BPP zaradi sklepa Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. In 229/2010 z dne 17. 4. 2024 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju, opr. št. I Ip 237/2024 z dne 12. 9. 2024, sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Dor 427/2024/2016 z dne 19. 2. 2025 in sklepom Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-124/25-7 z dne 13. 3. 2025, v obliki: - sestave in vložitve pritožbe, od dne 10. 5. 2025 dalje. Za izvajanje BPP je določila odvetnika B. B.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je prosilec 9. 5. 2025 vložil prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je navedel, da zaproša za BPP zaradi vložitve pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP).

3.Toženka je ugotovila, da prosilec prejema denarno socialno pomoč, zato izpolnjuje subjektivni kriterij za dodelitev BPP. Pri presoji objektivnega kriterija pa je ugotovila, da je prosilec vložil prošnjo zaradi vložitve pritožbe na ESČP. Iz listin spisa izhaja, da je bistvo pritožbe očitek kršenja 8. člena (pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja oziroma v konkretnem primeru pravica do doma) Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP). Prosilec navaja tudi kršitev 6. člena EKČP (pravica do poštenega sojenja), saj je Ustavno sodišče RS neutemeljeno zavrnilo ustavno pritožbo kot prepozno. Sodišče po navedbah prosilca tudi ni presojalo sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma glede na osebne okoliščine prosilca - dolžnika v skladu z 8. členom EKČP.

4.Toženka v izpodbijani odločbi poudarja, da iz listin spisa izhaja, da so izpolnjene osnovne predpostavke za vložitev navedene pritožbe, saj je prosilec v Republiki Sloveniji izčrpal vsa pravna sredstva, ki so mu bila na razpolago, vključno z vložitvijo ustavne pritožbe pred Ustavnim sodiščem RS. Nadalje ugotavlja, da se tudi še ni iztekel štiri mesečni rok za vložitev navedene pritožbe (prosilec je sklep Ustavnega sodišča prejel dne 3. 4. 2025), prosilec pa tudi zatrjuje kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Iz navedenega tako zaključuje, da vložitev pritožbe na ESČP v obravnavanem primeru ni očitno nerazumna. Prosilec je sicer v prošnji navajal, v čem naj bi bile podane zatrjevane kršitve človekovih pravic, vendar pa bo o utemeljenosti prosilčevih navedb, po presoji sodišča, lahko presojalo le ESČP. Vložitev pritožbe pa je nedvomno, glede na naravo spora (prosilcu grozi izselitev iz njegovega edinega bivališča), za prosilca tudi življenjskega pomena in izid zadeve pomembno vpliva na njegov osebni in socialno ekonomski položaj. Tako je bil podan zaključek, da so podani tudi objektivni pogoji za dodelitev BPP v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Navedbe strank v upravnem sporu

5.Tožnica v tožbi izpostavlja, da odločitev toženke ni pravilna in ne zasleduje namena BPP. Opozarja, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji (med drugim) upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva očitno ni nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva (t. i. objektivni razlogi). Brez ugotavljanje teh pogojev se lahko BPP dodeli le za pravno svetovanje, v ostalih primerih je potrebno presojati pogoje iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP.

6.Poudarja, da kot izhaja iz podatkov in listin v spisu, je toženka dodelila prosilcu BPP na podlagi poročila o pravnem svetovanju Bpp 652/2025 z dne 6. 5. 2025, iz katerega izhaja ocena odvetnika, da bi bila pritožba na ESČP možna ter katere pravice bi naj bile kršene (brez konkretizacije, kdaj in kako bi se naj slednje kršile). Toženka pri dodelitvi ni upoštevala okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj (prvi, drugi in tretji odstavek 24. člena ZBPP). Toženki očita, da bi morala kljub poročilu odvetnika tudi sama presojati objektiven pogoj, kot to zahteva 24. člen ZBPP ter si pridobiti potrebne listine, v zvezi s katero se zaproša za BPP. Prav tako bi morala sama opraviti vsebinski preizkus prošnje in presojati možnost uspeha v zvezi s pritožbo na ESČP, in sicer neposredne in osebne prizadetosti dobrin, kriterije sprejemljivosti oziroma merila dopustnosti ter svojo odločitev konkretizirano obrazložiti. Toženka pa tako niti ni ugotavljala kriterijev iz 24. člena ZBPP. Takšne odločbe se ne da preizkusiti. Glede na navedeno tožnica predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo Bpp št. 861/2025 z dne 12. 5. 2025 odpravi in zahtevek prosilca zavrne kot neutemeljen, podrejeno vrne v ponovni postopek.

7.Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču po pozivu posredovala upravni spis.

8.A. A. na tožbo ni odgovoril.

Sodna presoja

9.Tožba je utemeljena.

10.Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožnica aktivno legitimirana za to tožbo na podlagi tretjega odstavka 17

1 Ki določa, da je tožnik lahko tudi zastopnica oziroma zastopnik javnega interesa v primerih, ki jih določa zakon.

2 Ki določa, da je zastopnik javnega interesa v upravnem sporu državno odvetništvo ali druga oseba, ki jo določa zakon.

4.Ki določa, da zoper odločbe oziroma sklepe pristojnega organa za BPP ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor. Tožbo v upravnem sporu lahko vloži tudi državni pravobranilec. Zadeve v upravnem sporu po tem zakonu se obravnavajo kot nujne. Za navedene zadeve pa tečejo roki tudi v času poletnega poslovanja glede na določbo 9. točke tretjega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih.

5.Tako sodbe Upravnega sodišča RS, I U 845/2019 z dne 14. 6. 2019, II U 158/2018 z dne 17. 10. 2018, II U 67/2014 z dne 26. 3. 2014, I U 357/2013 z dne 21. 3. 2013, in tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, X Ips 404/2012 z dne 13. 11. 2013.

5.Tako sodba Upravnega sodišča RS I U 1190/2019-6 z dne 10. 9. 2019, točka 6 - 8 obrazložitve.

6.Tako sodba Upravnega sodišča RS I U 1190/2019-6 z dne 10. 9. 2019, točka 9 in 10 obrazložitve.

7.Drugi odstavek 214. člena ZPP pravi:"Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke."

8.Tako sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 248/2002 z dne 10. 11. 2004.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 237, 237/2, 237/2-7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.