Jedro

Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da nezadovoljstvo stranke z delom sodišča, tj. z odločitvami in/ali vodenjem postopka, samo po sebi, brez dodatnih okoliščin, ki bi kazale na kolektivno pristransko sojenje, ne more vzbuditi dvoma v objektivno nepristrankost celotnega sodišča.

Izrek

I. Predlog se zavrne.

II. Odločitev o stroških postopka v zvezi predlogom se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tretja v isti vlogi predlaga izločitev sodeče sodnice, okrajnega sodišča in predsednice sodišča ter predlaga delegacijo pristojnosti. Glede slednje (o kateri Vrhovno sodišče odloča s tem sklepom) navaja, da so podane prijateljske vezi sodeče sodnice z upnikom, izvršiteljem oziroma tretjimi osebami. Nato navaja razloge, s katerimi utemeljuje, da je bil postopek očitno voden nezakonito. Predlaga, da sodeča sodnica in predsednica objektivno presodita svojo povezanost z upnikom in izvršiteljem, da se »pri nasprotni stranki ne bo pojavljal dvom o povezanosti oseb, ki so na neznan način povezane«. Ožje/tesnejše prijateljstvo strank oziroma pooblaščencev s sodnikom, ki je pri sodišču zadolžen za reševanje istovrstnih sporov, predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu določb ZPP (VS RS VIII R 8/2011).

2. Upnik predlogu nasprotuje. Poudarja, da tretja ni navedla nikakršnih okoliščin, zakaj naj bi bili izpolnjeni pogoji za prenos pristojnosti. Ne predlaga prenosa pristojnosti iz razloga smotrnosti, glede izkazovanja „drugih tehtnih razlogov“ nima nikakršne trditvene, še manj dokazne podlage, zato je treba njen predlog zavrniti. Tretja svojih trditev, da naj bi bila „v konkretnem primeru podana prijateljska povezanost sodnice in upnika in izvršitelja oziroma tretjih oseb“ ne konkretizira oziroma so te trditve ostale na ravni splošnega, nekonkretiziranega zatrjevanja. Meni, da gre na strani tretje za očitno zlorabo postopkovnih pravil in zavlačevanje postopka, ki upnikom povzroča škodo, čemur ni mogoče nuditi sodnega varstva. Priglaša stroške za sestavo odgovora na predlog.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Z določitvijo drugega sodišča se izključijo pravila o krajevni pristojnosti sodišč, zato gre za izjemen ukrep, za katerega morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji. Med druge tehtne razloge v smislu 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki zagotavlja izključitev razumnega dvoma strank in javnosti v nepristranskost odločanja pristojnega sodišča.(1)

5. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da nezadovoljstvo stranke z delom sodišča, tj. z odločitvami in/ali vodenjem postopka, samo po sebi, brez dodatnih okoliščin, ki bi kazale na kolektivno pristransko sojenje, ne more vzbuditi dvoma v objektivno nepristrankost (celotnega) sodišča. Drži, da je objektivni videz sojenja zelo pomemben, a predlagateljica s posplošenimi, teoretičnimi in konkretnemu primeru ne prilagajočimi se navedbami tega videza ne uspe okrniti. Vrhovno sodišče je njen predlog zato zavrnilo.

6. Upnik je predlagal povrnitev stroškov odgovora na predlog tretje. Ker ne gre za odločanje o pravnem sredstvu, temveč o predlogu v posebnem postopku, ki je pridružen postopku prvostopenjskega sodišča, je Vrhovno sodišče odločilo, da se odločitev o stroških tega postopka pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Sklepi VS RS I R 101/2013 z dne 5. 9. 2013, I R 50/2014 z dne 29. 5. 2014, I R 86/2014 z dne 18. 9. 2014, I R 83/2015 z dne 9. 7. 2015 , sklep I R 23/2016 z dne 25. 2. 2016 itd.