Jedro

Tožnica izpodbija sodbo v celoti. V I. točki sodbe je bilo njenemu zahtevku delno ugodeno, zaradi tega za izpodbijanje te točke nima pravnega interesa, zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo v tem obsegu zavrglo (četrti odstavek 343. in prvi odstavek 346. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba zoper I. točko sodbe se zavrže. II. V ostalem se pritožba zoper II. in III. točko zavrne in se v tem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje pod točko I. toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati odškodnino v višini 5.282,91 EUR iz naslova nematerialne in materialne škode, ki jo je tožnica utrpela v prometni nesreči 29. 9. 2015, pod II. točko je v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo, pod III. točko pa je odločilo o stroških postopka.

2. Takšno sodbo v celoti izpodbija tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom spremembe izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba zoper I. točko sodbe ni dovoljena, v ostalem pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, zato pritožbeno sodišče povzema vse pravilne ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja.

6. Tožnica izpodbija sodbo v celoti. V I. točki sodbe je bilo njenemu zahtevku delno ugodeno, zaradi tega za izpodbijanje te točke nima pravnega interesa, zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo v tem obsegu zavrglo (četrti odstavek 343. in prvi odstavek 346. člena ZPP).

7. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo uveljavljanih kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, izrek sodbe je jasen in razumljiv in ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, sodba ima tudi obširne razloge, navedeni so vsi razlogi o odločilnih dejstvih, ki so jasni in tudi niso sami s seboj v nasprotju. O odločilnih dejstvih tudi ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe, o vsebini listin zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.

8. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ocenilo, da zaslišanje lečeče ginekologinje glede na podano izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri UKC Ljubljana ne bi moglo spremeniti odločitve sodišča. 9. Zahteva sodišča, naj tožnica predloži pisno izjavo priče in zavrnitev dokaznega predloga po zaslišanju te priče, nista v nasprotju, saj je sodišče tožnico na predložitev pisne izjave pozvalo pred postavitvijo izvedenca medicinske stroke, po prejemu izvedenskega mnenja pa je ugotovilo, da izvedba tega dokaza za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ni potrebna.

10. Izpovedba izvedene priče ne more nadomestiti dokaza z ustreznim izvedencem in tudi ne more izpodbiti ugotovitve v izvedenskem mnenju s strani sodišča postavljenega izvedenca, saj to na podlagi določila 243. člena ZPP nadomesti strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, kar pa za izvedeno pričo ne velja. Vprašanje rizične nosečnosti je res strokovno vprašanje in prav zato lahko nanj odgovori samo izvedenec ustrezne stroke.

11. Tožeča stranka ne pove, kaj je želela dokazati s predloženim strokovnim člankom, zato se sodišče prve stopnje do tega predloga ni opredelilo. Na vsa vprašanja v zvezi s strokovnim znanjem, s katerim sodišče ne razpolaga, mora odgovoriti postavljeni izvedenec.

12. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo izvedenski mnenji izvedenke ginekologinje in izvedenca kirurga ter izpovedbo tožnice. Z zaslišanjem lečeče ginekologinje ni mogoče odpraviti morebitnih razhajanj v izvedenskih mnenjih.

13. Sodišče prve stopnje tožnici ni priznalo odškodnine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, saj so bile te zmanjšane prekratek čas za priznanje te oblike nepremoženjske škode. Trajale so od 29. 9. 2015 in nadalje do 4. 1. 2016, ko je tožnica 3 dni pred rokom rodila zdravega otroka. Tako kratko obdobje po ustaljeni sodni praksi ne utemeljuje odškodnine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti.

14. Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine iz naslova telesnih bolečin upoštevalo: - da je tožnica utrpela nateg vratnih mišic in mišic ob prsno ledveni hrbtenici, - da poškodbe niso pustile posledic, - da je trpela lahke trajne telesne bolečine 6 tednov, - da je opravila več zdravniških pregledov in ultrazvok trebuha, - da so ji bili občasno predpisani analgetiki (za katere pa tožnica trdi, da jih ni jemala), in tožnici odmerilo odškodnino iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem v višini 2.700,00 EUR, kar je skladno z odškodninsko pravno normo 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in celo nekoliko višje od odškodnin, ki so se za take in podobne škode izoblikovale v sodni praksi.

15. Enako velja za odškodnino odmerjeno za strah. Za to vrsto škode je sodišče prve stopnje po tem, ko je na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da je tožnica trpela kratkotrajen zmeren primarni strah nekaj ur in intenziven sekundarni strah 3 tedne, zmeren sekundarni strah in zaskrbljenost zaradi nosečnosti pa do poroda dne 14. 1. 2016, tožnici iz naslova te nematerialne škode pravilno odmerilo 2.500,00 EUR.

16. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo tudi o materialni škodi, ki jo je tožnica zahtevala iz naslova kilometrine in dnevnic, ki jih zaradi prometne nesreče ni prejela, ker ni več delala. Tožnica bi porodniški dopust nastopila ob normalnem teku stvari 24. 11. 2015, nesposobna za delo zaradi nezgode je bila le 8 dni, nato je nastopila predčasni porodniški dopust in sicer po mnenju izvedenke iz razloga, ki ni bil v povezavi s prometno nesrečo. Odškodnina iz naslova izgubljenega dobička - izgubljenih dnevnic gre tako tožnici za 7 dni, saj ji je bila dnevnica za 29. 9. 2015 že izplačana. Za čas ko je bila na predčasnem porodniškem dopustu iz razloga, ki s prometno nesrečo nima zveze, tožnici odškodnina iz tega naslova ne pripada.

17. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zavrnilo zahtevek tožnice iz naslova izugubljenega dohodka zaradi neizplačila kilometrine. Kilometrina je dejanski strošek, ki ga tožnica v času, ko ni delala, ni imela, in zato tudi ne more zahtevati odškodnine iz tega naslova.

18. Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

19. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP).