Jedro

Pri presoji, ali oba tožnika izpolnjujeta pogoje za pridobitev državne štipendije, je treba upoštevati, da njuna mati v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, imela pa jih je v tekočem koledarskem letu. Te dohodke je treba upoštevati po preračunu na raven preteklega leta, pri čemer je treba upoštevati dejanske dohodke, kot ji je mati tožnikov prejela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnika krijeta stroške odgovora na pritožbo sama.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku ter odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 3. 2. 2011 in št. ... z dne 19. 10. 2010 ter odločbi št. ... z dne 3. 2. 2011 in št. ... z dne 19. 10. 2010 ter zadevo vrnilo Centru za socialno delo v ... v nov postopek. Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna tožnikoma povrniti stroške postopka v višini 447,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da sta določbi četrtega odstavka 15. člena Zakona o štipendiranju (ZŠtip, Ur. l. RS, št. 59/07 s spremembami) in drugega odstavka 14. člena Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 45/2009 s spremembami) jasni in ne dopuščata razlage, kot jo je v obrazložitvi izpodbijane sodbe zavzelo sodišče. V konkretnem primeru je Center za socialno delo ..., kot organ prve stopnje višino polnega mesečnega zneska tekočega dohodka matere tožnikov, ki ga je ta prejela na podlagi zaposlitve v aprilu 2010, preračunal na celotni znesek v skladu z drugim odstavkom 14. člena Pravilnika. Tožena stranka poudarja, da je stališče sodišča, po katerem bi bilo potrebno pri ugotavljanju dohodka upoštevati število mesecev, ko je družinski član v tekočem koledarskem letu prejemal dohodek in višino prvega polnega mesečnega dohodka pomnožiti s številom mesecev v letu, ko je družinski član prejemal tekoči dohodek, nepravilno in zanj v ZŠtip in Pravilniku ni nikakršne pravne podlage. Dikcija „število mesecev v letu“ se ne nanaša zgolj na tiste mesece, ko je bil družinski član zaposlen. V kolikor bi želel pripravljalec podzakonskega predpisa določiti način izračuna dohodka družinskega člana v letu, v katerem kandidat uveljavlja pravico do državne štipendije, na podlagi upoštevanja zgolj tistih mesecev, ko je bil družinski član v tekočem letu dejansko zaposlen, bi se v dikcijo tudi zapisalo na tak način (na primer: s številom mesecev zaposlitve v tekočem letu). Obstoječe dikcije pa na drugačen način, kot da se nanaša na celotno število mesecev v letu (torej 12) ni mogoče razlagati. Po četrtem odstavku 15. člena ZŠtip se upoštevajo tekoči dohodki, torej računani na raven preteklega leta, iz česar nedvomno izhaja, da se dohodki preračunavajo na celotno število mesecev v letu. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnikov kot neutemeljen zavrne.

V odgovoru na pritožbo tožnika navajata, da so pritožbene navedbe tožene strake neutemeljene. Zahtevek sta pravno utemeljila že v prvi pripravljalni vlogi, pravne argumente pa je pravilno povzelo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijano sodbo. Tožnika predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Obenem priglašata stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 3. 2. 2011 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 19. 10. 2010, ki se nanaša na prvo tožnika. Z navedeno odločbo je bilo odločeno, da se vloga, ki jo je podal prvo tožnik za nadaljnje prejemanje državne štipendije z dne 27. 9. 2010, zavrne. Prvo tožniku, ki mu je bila priznana pravica do državne štipendije z odločbo št. ... z dne 28. 10. 2008 za šolsko oziroma študijsko leto 2008/2009, štipendija v šolskem oziroma študijskem letu 2010/2011 miruje in se ne izplačuje. Sodišče je nadalje presojalo tudi drugostopenjsko odločbo št. ... z dne 3. 2. 2011 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 19. 10. 2010, s katero je bilo odločeno, da se vloga, ki jo je podala drugo tožnica z dne 27. 9. 2010, zavrne.

Kot izhaja iz obrazložitve obeh odločb je tožena stranka v obeh primerih vlogo za nadaljnje prejemanje državne štipendije za prvo tožnika oziroma za uveljavljanje pravice do državne štipendije, ki jo je vložila drugo tožnica, zavrnila ob ugotovitvi, da dohodek na družinskega člana štipendista presega cenzus za pridobitev državne štipendije. V zadevi je sporen izračun in ugotavljanje dohodka na družinskega člana.

ZŠtip v prvem odstavku 13. člena določa, da se državne štipendije dodelijo upravičencem, ki izpolnjuje splošne pogoje iz tega zakona in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 60 % minimalne plače v istem obdobju za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega prebivališča in od 60 do 65 % minimalne plače za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega prebivališča. V 15. členu pa je določen izračun in ugotavljanje dohodka na družinskega člana.

Ob dejstvu, da mati obeh tožnikov v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, imela pa je dohodke v tekočem koledarskem letu je sporno, kako take dohodke upoštevati pri izračunu in ugotavljanju dohodka na družinskega člana. Kot to ugotavlja sodišče prve stopnje in kar očitno med strankama tudi ni sporno, izhaja pa tudi iz podatkov v spisu je bila mati obeh tožnikov od meseca oktobra 2006 do 24. 4. 2010 prijavljena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje kot brezposelna oseba brez nadomestila in brez lastnih dohodkov. Z 24. 4. 2010 pa se je zaposlila za določen čas 18 mesecev. Iz pogodbe o zaposlitvi izhaja, da ji pripada osnovna plača za povprečno mesečno 174 ur dela ter povprečne delovne rezultate ter normalne delovne pogoje v višini 1.460,00 EUR bruto na mesec. Prvi polni mesečni dohodek je prejela za mesec maj 2010. Tožena stranka je prvi polni mesečni znesek tekočega dohodka pomnožila s številom 12, torej z dvanajstimi meseci ter tako dobljeni znesek preračunala s količnikom na dohodke preteklega leta. Tožena stranka se je pri tem sklicevala na drugi odstavek 14. člena Pravilnika. Po mnenju sodišča prve stopnje pa bi morala tožena stranka višino prvega polnega mesečnega zneska tekočega dohodka pomnožiti s številom mesecev v letu, ko je mati prejemala tekoči dohodek ter tako dobljeni znesek nato preračunati s količnikom na dohodke preteklega leta.

ZŠtip v četrtem odstavku 15. člena določa, da če družinski član v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka ni imel dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu, se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo njegovi tekoči dohodki, preračunani na raven preteklega leta tako, da se zmanjšajo za rast povprečne plače na zaposlenega v obdobju januar – december tekočega leta v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Pravilnik v drugem odstavku 14. člena pa določa, da se periodične dohodke, ki jih ima družinski član v tekočem koledarskem letu oziroma višino prvega polnega mesečnega zneska tekočega dohodka, pomnoži s številom mesecev v letu in tako dobljeni znesek preračuna s količnikom na dohodke preteklega leta.

Tudi po stališču pritožbenega sodišča, je tožena stranka nepravilno razlagala navedeno določbo na način, da je v vsakem primeru, ko gre za dohodek, ki je bil dosežen v tekočem letu potrebno višino polnega mesečnega zneska tekočega dohodka pomnožiti z dvanajstimi meseci. Tak izračun ne izhaja niti iz že citiranega četrtega odstavka 15. člena ZŠtip, niti iz drugega odstavka 14. člena Pravilnika. Kot je to pravilno in obširno pojasnilo že sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju dohodkov na družinskega člana bistvena ugotovitev dejanskih dohodkov, ki jih je prejel družinski član. V primeru, ko je nekdo začel delati med letom, kot je to tudi v sporni zadevi in ko prejema redne dohodke (plačo) je potrebno upoštevati dejansko prejete dohodke, ki jih je prejel v tekočem letu, ne pa fiktivnih dohodkov, torej dohodkov, ki jih sploh ni imel. Mati ni imela dohodkov v celem tekočem letu, temveč le od zaposlitve dalje (prvi polni dohodek je očitno prejela šele v mesecu maju tekočega leta). V primeru, da bi se upoštevali tudi dohodki, ki jih dejansko ni prejela, bi bila s tem tožnika postavljena v neenakopraven položaj v primerjavi s tistimi, pri katerih so družinski člani prejemali dohodke v preteklem letu. Kot je to določeno v drugem odstavku 15. člena se namreč pri ugotavljanju dohodkov upoštevajo podatki iz dokončne odločbe o odmeri dohodnine, iz drugih dokončnih odločb davčnega organa in davčnih obračunov, drugi podatki davčnega organa, podatki iz uradnih evidenc Centrov za socialno delo ter drugih upravljalcev zbir podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev in iz drugih dokazov v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. V primeru, ko še ni izdana dokončna odločba o odmeri dohodnine za preteklo leto, pa se upoštevajo dohodki iz dokončne odločbe za predpreteklo koledarsko leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta tako, da se povečajo za rast povprečne plače na zaposlenega v obdobju januar – december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem predpreteklega leta. Bistveni so torej dejanski dohodki, kot izhajajo iz odločbe o odmeri dohodnine. To pa pomeni, da tudi v primeru, ko gre za upoštevanje dohodkov prejetih v tekočem letu je potrebno upoštevati dejanske dohodke in te dejanske dohodke preračunati na raven preteklega leta, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Glede stroškov odgovora na pritožbo, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedeni odgovor ni bistveno vplival na rešitev zadeve v pritožbenem postopku. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP odločilo, da tožnika sama trpita stroške odgovora na pritožbo.