Jedro

Presoja veljavnosti pred uveljavitvijo Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov sklenjene zakupne pogodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožencema naložilo, da morata plačati tožeči stranki 462.662,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.12.1996 dalje, 167.964 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.10.1997 dalje, 181.785,60 SIT, 186.950,40 SIT in 186.662,40 SIT, vse z zakonskimi zamudnimi obresti od 27.10.2000 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo, ugotovilo pa je tudi, da v pobot ugovarjan terjatev tožencev ne obstaja. Pritožbo tožene stranke proti takšni sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožena stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vztraja pri stališču, da med pravdnima strankama pogodbeno zakupno razmerje ni urejeno.

Pričakovala je, da bo s tožečo stranko lahko sklenila takšno zakupno pogodbo, kakršna je bila predhodna pogodba z MKGP M... Očitno tožeča stranka zakupne pogodbe ne priznava, saj bi sicer svojega računa ne imenovala uporabnina temveč zakupnina (račun št. 1001258). Če pa bi stališče izpodbijane sodbe obveljalo, bi bilo treba ugoditi pobotnemu zahtevku tožene stranke. Ker ta ni imela urejenega zakupnega razmerja s tožečo stranko, ni mogla pridobiti pravice do subvencije pri Ministrstvu za kmetijstvo RS. V tej smeri navedbe tožene stranke niso bile upoštevane.

Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1999).

Revizija ni utemeljena.

Tožena stranka v reviziji ne upošteva dejstva, da ji je z izpodbijano sodbo naloženo plačilo zakupnine za vtoževano obdobje ravno na tisti podlagi, ki jo sama priznava, namreč na določilih zakupne pogodbe z MKGP M... z dne 3.9.1991. Potemtakem je revizijsko stališče, ki ne osporava določil zakupne pogodbe s pravnim prednikom tožeče stranke, ki pa istočasno odklanja plačilo zakupnine, katere višina in način izračuna temelji prav na tej pogodbi, najmanj nerazumljivo. Zakupna pogodba, ki sta jo sklenila pravni prednik tožeče stranke in toženca dne 3.9.1991, je namreč veljavna na podlagi določila 18. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 10/93). Dejstvo, da toženca zakupnine v letih 1994 do 2000 nista plačala, med strankama ni sporno. Izpodbijana sodba torej nalaga tožencema plačilo zakupnine na veljavni pravni podlagi.

Zatrjevani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan.

Sicer pa se revizijsko sodišče v celoti strinja s pravno razlago v izpodbijani sodbi, da tožeča stranka ni odgovorna za škodo, ki naj bi tožencema nastala zaradi zavrnitve njunih vlog za odobritev subvencije za vzpodbujanje usposabljanja pašnikov. O pravici do te subvencije je odločalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, zaradi česar odškodninsko tožencema - zaradi neupoštevanja določil prej citiranega zakona - lahko odgovarja le navedeno ministrstvo, ne pa tožeča stranka. Slednja bi mogla odškodninsko odgovarjati le tedaj, če bi s tožencema morala skleniti novo zakupno pogodbo, kar pa v skladu z določbami prej omenjenega zakona ni bila dolžna.

Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP. V skladu s tem tožena stranka sama trpi stroške revizije, ker z njo ni uspela, tožena stranka pa stroške odgovora na revizijo, ker z navedbami v njem k odločitvi ni prispevala (165., 154. in 155. člen ZPP).