Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom spremenilo sodbo in sodno poravnavo ter nasprotnemu udeležencu naložilo plačevanje preživnine v višini 320,00 EUR za prvega predlagatelja in 307,00 EUR za drugega predlagatelja. Ugotovilo je, da so se potrebe predlagateljev tako po vsebini kot tudi po višini povečale. Povečanje potreb udeležencev je ocenilo kot bistveno in dodalo, da polovica ugotovljenega povečanja po višini predstavlja 70% prvotno določene preživnine. Po ugotovitvi izpolnjenosti pogoja bistveno spremenjenih okoliščin je sodišče ocenilo potrebe predlagateljev, in sicer je potrebe prvega predlagatelja ovrednotilo na 492,00 EUR, potrebe drugega predlagatelja pa na 472,00 EUR. Ob upoštevanju, da ima nasprotni udeleženec, ki zasluži 1,6 krat več kot mati predlagateljev, še eno (novo) preživninsko obveznost in da predlagatelja večino časa preživita z materjo, je določilo porazdelitev preživninskega bremena tako, da nasprotni udeleženec pokrije 65% potreb otrok, mati pa 35%.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnega udeleženca v delu, ki je relevanten v postopku odločanja o predlogu za dopustitev revizije, zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3.Zoper sklep sodišča druge stopnje je nasprotni udeleženec vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: 1. Ali posplošeno zatrjevanje bistveno spremenjenih potreb preživninskih upravičencev, brez konkretizacije le teh posega v institut pravnomočnosti in posledično pravne varnosti?, 2. Ali odraščanje predstavlja bistveno spremenjene okoliščine za ponovno odločanje preživnine?, 3. Ali se življenjsko dejstvo, da najstniki pojedo več, da so obleke in obutev dražje, štejejo za bistveno spremenjene okoliščine? , 4. Ali je potrebna konkretizacija navedenih stroškov in preložitev listinskih dokazov, ki presegajo splošno znane stroške?, 5. Ali dobrine, katere preživninski zavezanec plačuje dodatno, zraven obstoječe preživninske obveznosti pomenijo priznanje preživninskega zavezanca, da je preživninska obveznost določena prenizko?, 6. Ali obseg stikov, kateri so v skladu s sodno poravnavo preživninskemu zavezancu onemogočeni in se ne izvajajo, vplivajo na višino preživninske obveznosti? in 7. Ali je pri določitvi preživninske obveznosti staršev potrebno primerjanje preživninskih zmožnosti preživninskih zavezancev ob prvotni določitvi preživnine z preživninskimi zmožnostmi ob ponovnem odločanju glede spremembe višine preživnine?

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Ker v obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 197

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.