Dostop do bančnih transakcij žene v postopku ugotavljanja davčnega rezidentstva moža

Datum

22.02.2023

Številka

07121-1/2023/249

Kategorije

Davčni postopki, Upravni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da je Finančna uprava RS (v nadaljevanju FURS) v postopku ugotavljanja davčnega rezidentstva za moža pridobila ženine izpiske bančnih transakcij za 10 let nazaj. Menite, da gre pri tem za grob poseg v ženino pravico do zasebnosti ter za nezakonito obdelavo njenih osebnih podatkov. Pojasnjujete še, da si je mož lahko v davčnem spisu ogledal vse navedene bančne transakcije svoje žene.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Po sklepu Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/12-13 z dne 10. 10. 2013 Informacijski pooblaščenec ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Za zavarovanje pravic vaše stranke ter povezano s tem njegove žene so vam skladno s tolmačenjem v omenjenem sklepu na voljo pravna sredstva v okviru konkretnega upravnega (davčnega postopka), morebitna ustavna pritožba, morebitno civilnopravno varstvo pravice do zasebnosti oziroma posega v osebnostne pravice ter splošno sodno varstvo v okviru 11. člena ZVOP-2. V pomoč pri interpretaciji vam vsekakor lahko služijo temeljna načela varstva osebnih podatkov iz 5. člena Splošne uredbe, posebej načelo najmanjšega obsega podatkov (načelo sorazmernosti) ter načelo omejitve namena.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da Informacijski pooblaščenec izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov, predvsem z vidika zakonitosti, ne more presojati.

Poleg tega IP nima pristojnosti ugotavljati, ali se v konkretnih upravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Skladno s sklepom Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/12-13 z dne 10. 10. 2013 IP namreč ne sme izvajati inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi in državne institucije (osebe javnopravnega sektorja) ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu ugotovilo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (drugi odstavek 120. člena Ustave Republike Slovenije za upravne organe, 125. člen Ustave Republike Slovenije za sodišča) ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oz. vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave Republike Slovenije). Ta načela zahtevajo, da o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb odločajo pristojni organi v postopkih, ki so vnaprej zakonsko določeni, pri čemer se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi.

Ustavno sodišče je v omenjenem sklepu poudarilo, da imajo lahko stranke in udeleženci v posamičnih pravnih postopkih, v katerih se odloča po zakonu, ki ureja upravni postopek, »v skladu z Ustavo in zakoni z navajanjem ustreznih argumentov v vlogah in pravnih sredstvih dosežejo varstvo svojih pravic in odpravo morebitnih kršitev najprej v takih postopkih, nato pa še s pravnimi sredstvi v upravnem sporu

ali v drugem postopku sodnega nadzora nad delovanjem drugih pristojnih organov in – če gre za kršitve človekovih pravic – nazadnje tudi z ustavno pritožbo. Upravni in drugi državni organi ter sodišča se morajo do upoštevnih argumentov strank vsebinsko opredeliti, sodišča pa imajo po 156. členu Ustave možnost in dolžnost (če menijo, da je zakon, ki ga je treba uporabiti, protiustaven) prekiniti postopek in z zahtevo začeti postopek za oceno ustavnosti zakona.«

Z navedenim je Ustavno sodišče jasno izključilo nadzorno pristojnost IP v posamičnih upravnih postopkih, ki jih vodijo drugi upravni organi, strankam pa »svetovalo« zavarovanje svojih pravic z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper postopanje in odločitve v takšnih konkretnih upravnih postopkih. IP takšne interpretacije ne more preseči niti v neobveznem mnenju, saj se do morebitne nezakonitosti obdelave osebnih podatkov v neobveznih in nezavezujočih mnenjih, ki niso plod popolne preučitve dejanskega stanja in izvedenega kontradiktornega postopka, ne sme opredeljevati.

Kljub temu, da gre v predstavljenem primeru resnično za obdelavo ogromne količine osebnih podatkov žene vaše stranke, IP torej tega ne more ocenjevati z vidika zakonitosti obdelave in vprašanja načela sorazmernosti, nakažemo vam lahko edino možnosti, ki so vam sicer verjetno že poznane: pravna sredstva v okviru samega upravnega (davčnega) postopka, po izčrpanju rednih pravnih sredstev morebitna ustavna pritožba, morebitno civilnopravno varstvo pravice do zasebnosti oziroma posega v osebnostne pravice ter sodno varstvo pravic posameznika, kot ga predvideva 11. člen ZVOP-2.

V zvezi z 11. členom ZVOP-2 naj omenimo, da prvi odstavek omenjenega člena določa, da lahko posameznik, ki meni, da upravljavec krši njegove pravice, določene s Splošno uredbo ali z zakoni, ki urejajo obdelavo ali varstvo osebnih podatkov, zahteva sodno varstvo svojih pravic ves čas trajanja kršitve, brez predhodnega uveljavljanja pravic po drugih določbah tega zakona ali uporabe drugih pravnih sredstev. Drugi odstavek 11. člena ZVOP-2 pa določa, da lahko posameznik v tem okviru zahteva prenehanja kršitve in vzpostavitve zakonitega stanja poleg tudi povrnitev škode.

V pomoč pri interpretaciji vam vsekakor lahko služijo temeljna načela varstva osebnih podatkov iz 5. člena Splošne uredbe, posebej načelo najmanjšega obsega podatkov (načelo sorazmernosti) ter načelo omejitve namena. Načelo najmanjšega obsega podatkov govori o tem, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Načelo omejitve namena pa določa, da morajo biti osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni.

Lepo vas pozdravljamo,

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov