Jedro

Skladno s prvo povedjo desetega odstavka 77. člena ZJN-3 se v enotnem informacijskem sistemu pridobijo javni podatki iz davčne evidence, ki izkazujejo, ali za ponudnika ne obstajajo razlogi za izključitev po ZJN-3. Aplikacija e-Dosje omogoča pridobitev podatkov, ki jih vodi FURS v zvezi z razlogom za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Bistven namen aplikacije je v tem, da naročniku olajša preveritev ponudb, vendar mu pri posameznem ponudniku pri razlogu za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 ne omogoča seznanitve z več kot le navedbo "DA" ali "NE" v stolpcu "Izpolnjuje pogoj iz zakona". Zato v okoliščinah obravnavanega primera, ko je tožnik s predloženim potrdilom, katerega dokazna vrednost je najmanj enaka podatku iz aplikacije, in s konkretiziranim pojasnilom, zakaj je do napake v javni evidenci FURS prišlo, toženka svoje odločitve ne bi smela opreti zgolj na podatek, pridobljen z vpogledom v e-Dosje.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Odločba Občine Šentrupert št. 354-0010/2022-25 z dne 22. 7. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Stroškovni zahtevek tožene stranke se zavrne.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je toženka za obdobje petih let podelila koncesijo za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe koncesionarju A., d. o. o. (stranka z interesom).

2.Toženka je 23. 5. 2022 objavila javni razpis za podelitev koncesije. Prispele so tri ponudbe: tožnikova, ponudba stranke z interesom in ponudba Komunale B., d. o. o. Vse tri ponudbe so bile popolne. Toženka jih je razvrstila po merilu najnižje skupne pogodbene vrednosti, po katerem je bil najugodnejša tožnikova ponudba, vendar je z vpogledom v e-Dosje ugotovila, da tožnik na dan oddaje ponudbe ni imel izpolnjenih vseh obveznih dajatev ali drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira Finančna upravna Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS), oziroma na dan oddaje ponudbe ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe. Zato je koncesijo z izpodbijano odločbo podelila drugemu ponudniku, tj. stranki z interesom.

3.Župan toženke je zavrnil pritožbo. Obrazložil je, da je tožnik k pritožbi priložil dve potrdili FURS, vendar obe ne izkazujeta stanja obveznosti na dan oddaje ponudbe. Prvo potrdilo potrjuje, da je imel tožnik na dan 21. 6. 2022 plačane vse do tega datuma evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila. Drugo potrdilo pa potrjuje, da je imel tožnik na dan 25. 7. 2022 predložene vse obračune davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače in obračune DDV za obdobje zadnjih 60 mesecev. S tem tožnik ni izkazal izpolnjevanja pogoja, da mora imeti ponudnik na dan oddaje ponudbe predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let. Toženka je 27. 7. 2022 naredila tudi novo poizvedbo v e-Dosje, iz katere ponovno izhaja, da tožnik na dan oddaje ponudbe ni izpolnjeval navedenega zakonsko določenega pogoja.

4.Tožnik vlaga tožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. V zvezi s slednjim trdi, da je imel na dan oddaje ponudbe poravnane vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila. To je navedel že v pritožbi in v dokaz priložil dve potrdili FURS. Pritožbeni organ je v svoji odločitvi navedel le, da navedeni potrdili ne izkazujeta pogoja, ki ga je od ponudnika ob oddaji ponudbe zahtevala toženka in da je 27. 7. 2022 opravila novo poizvedbo v e-Dosje. Sklicuje se na določbe 170., 171. in 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in trdi, da so dejstva, ugotovljena preko e-Dosjeja, drugačna od potrdil FURS, ki jih je predložil. Z njima je tožnik po lastnem prepričanju izpodbil verodostojnost ugotovljenih dejstev, ki jih je toženka pridobila z vpogledom v e-Dosje. Toženka v drugostopenjski odločbi tudi ni pojasnila, zakaj predloženih dokazov ni upoštevala kot zanesljivih, niti ni preverila pritožbene navedbe, da je do napake v aplikaciji e-Dosje prišlo zaradi prevzema podjetja s strani tožnika na dan 31. 12. 2019.

5.Sodišču zato predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi v 1. točki izreka in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Zahteva tudi vračilo stroškov postopka v višini plačane sodne takse.

6.Toženka v odgovoru na tožbo zatrjuje, da je bilo dejansko stanje v zadevi pravilno ugotovljeno. Meni, da mora sodišče upoštevati le tista dejstva in okoliščine, ki so ji bila znana na dan odločanja občinske uprave oziroma na dan odločanja o pritožbi. Potrdili, ki ju je tožnik priložil k pritožbi, ne podajata stanja obveznosti na dan oddaje ponudbe, ampak se drugo potrdilo glede predloženih davčnih obračunov nanaša na kasnejši datum. Zato tožnik na dan oddaje ponudbe ni izpolnjeval pogoja po drugem odstavku 75. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-3). Meni, da se je bila dolžna opreti na podatke iz uradnih evidenc. Potrdilo z dne 2. 8. 2022, ki ga je tožnik priložil k tožbi in ki vsebuje popravek drugega potrdila na dan 21. 6. 2022, je tožnik očitno pridobil naknadno in ga toženka ni mogla upoštevati. Napako v sistemu je torej FURS potrdil šele po odločitvi o pritožbi. To pa pomeni, da tožnik ni uspel na predpisan način pravočasno izkazati izpolnjevanja pogojev za sodelovanje v postopku podelitve koncesije. Sodišču zato predlaga, naj tožbo zavrne in tožniku naloži plačilo stroškov postopka.

K I. točki izreka

7.Tožba je utemeljena.

8.V obravnavani zadevi je med strankama sporen obstoj izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Bistveno je vprašanje, ali je tožnik v postopku ustrezno dokazal izpolnjevanje pogoja poravnanih javnofinančnih obveznosti, ki izhajajo iz navedene zakonske določbe.

9.Drugi odstavek 75. člena ZJN-3 določa:

Naročnik mora iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti tudi gospodarski subjekt, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom tega zakona ugotovi, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do roka za oddajo ponudbe ali prijave. Gospodarskega subjekta se ne izloči, če gospodarski subjekt do roka za oddajo prijav ali ponudb poravna neplačane zapadle obveznosti, ki znašajo 50 eurov ali več in predloži vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do roka za oddajo prijave ali ponudbe.

10.Tožnik je skladno z razpisno dokumentacijo v postopku predložil izjavo, da ne izpolnjuje nobenega od v obrazcu naštetih razlogov za izključitev (obrazec št. 7), med drugim, da ima na dan oddane ponudbe izpolnjene obvezne dajatve ali druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, in da ima na isti dan predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let. Toženka je izjavo preverila v aplikaciji e-Dosje, iz katere izhaja, da tožnik pogoja plačanih javnofinančnih obveznosti ni izpolnjeval. Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa, je toženka ob vpogledu v podatke aplikacije e-Dosje za tožnika pridobila podatek z navedbo "NE", torej da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, pri čemer iz izpisa iz aplikacije ni razvidno, katerega od dveh podpogojev (neplačilo obveznosti ali nepredložitev REK obrazcev) tožnik ne izpolnjuje. Toženka je navedeni podatek preverila dvakrat, to je 11. 7. 2022 in 27. 7. 2022, pri čemer je obakrat ugotavljala dejansko stanje na dan 21. 6. 2022.

11.Tožnik je bil torej z dejstvom, da naj ne bi imel izpolnjenih obveznosti do FURS, prvič seznanjen s prejemom izpodbijane odločbe. To dejstvo je v pritožbenem postopku izpodbijal s predložitvijo dveh potrdil FURS z dne 26. 7. 2022. S prvim potrdilom št. DT 42900-50518/2012-4 z dne 26. 7. 2022 (dokaz A6) FURS potrjuje, da je imel tožnik na dan 21. 6. 2022 plačane vse do tega datuma evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila. Z drugim potrdilom št. DT 42900-50518/2022-5 z dne 26. 7. 2022 (dokaz A5) pa FURS potrjuje, da je imel tožnik na dan 25. 7. 2022 (to je po oddaji ponudbe) predložene vse obračune davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače in obračuna DDV za obdobje zadnjih 60 mesecev. Dodatno je tožnik trdil, da je v evidencah FURS/e-Dosje napaka, ki je nastala zaradi prenosa podjetja z C. C. nanj konec leta 2019, kar naj toženka preveri pri uslužbenki FURS.

12.Toženka je odločila, da ker se drugo potrdilo glasi na dan 25. 7. 2022, to je na dan po datumu oddaje ponudbe, tožnik ni uspel izkazati izpolnjevanja zakonskega pogoja iz 75. člena ZJN-3. Do zatrjevane napake v evidencah, ki jo je v pritožbi prav tako uveljavljal tožnik, pa se toženka v drugostopenjski odločbi ni opredelila.

13.Zato je tožnik k tožbi predložil še tretje potrdilo FURS št. DT 42900-50518/2022-7 z dne 2. 8. 2022 (dokaz A4, ki ga je sodišče štelo kot dopusten nov dokaz v smislu 52. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), iz katerega izhaja, da ima tožnik pri FURS predložene vse obračune davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače in obračune DDV za obdobje zadnjih 60 mesecev. FURS potrjuje, da je tožnik dejavnost prevzel od C. C., prenos dejavnosti je bil narejen na dan 31. 12. 2019. Pri prevzemniku je zaradi prevzema podjetja zavedeno, kot da opravlja dejavnost od 1. 6. 2000, ko je dejavnost začela opravljati C. C. Zato so pri tovrstnih prevzemnikih dejavnosti do poteka 60 mesecev od obračunskega dneva prenosa dejavnosti podatki o oddanih obračunih nepravilni. Zavezanec redno oddaja vse obračune. Hkrati se s tem potrdilom popravlja potrdilo št. DT 42900-50518/2022-5 z dne 26. 7. 2022 (drugo potrdilo), tako da se popravi datum na dan 21. 6. 2022.

14.Glede na takšen potek dosedanjega postopka tožnik po presoji sodišča utemeljeno graja postopanje toženke v postopku izdaje odločbe. Glede na podane trditve v pritožbi in predloženo potrdilo (A6), ki dokazuje da je imel tožnik plačane vse davčne obveznosti, kar je v direktnem nasprotju s podatkom, pridobljenim z vpogledom v aplikacijo e-Dosje, bi po presoji sodišča toženka morala ugotavljati, kateri podatek je pravilen (npr. z dodatno poizvedbo pri FURS ali kako drugače).

15.Pravna podlaga za aplikacijo e-Dosje je določena v devetem do dvanajstem odstavku 77. člena ZJN-3. Skladno s prvo povedjo desetega odstavka 77. člena ZJN-3 se v enotnem informacijskem sistemu pridobijo javni podatki iz (med drugim) davčne evidence, ki izkazujejo, ali za ponudnika ne obstajajo razlogi za izključitev po ZJN-3. V zvezi z navedbo, da se je toženka dolžna opreti na podatke iz uradnih evidenc, sodišče pojasnjuje, da aplikacija e-Dosje omogoča pridobitev podatkov, ki jih vodi FURS v zvezi z razlogom za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Bistven namen aplikacije je v tem, da naročniku olajša preveritev ponudb, vendar mu pri posameznem ponudniku pri razlogu za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 ne omogoča seznanitve z več kot le navedbo "DA" ali "NE" v stolpcu "Izpolnjuje pogoj iz zakona". Zato v okoliščinah obravnavanega primera, ko je tožnik s predloženim potrdilom, katerega dokazna vrednost je najmanj enaka podatku iz aplikacije, in s konkretiziranim pojasnilom, zakaj je do napake v javni evidenci FURS prišlo, toženka svoje odločitve ne bi smela opreti zgolj na podatek, pridobljen z vpogledom v e-Dosje. Pri tem nujnost oziroma hitrost postopka, na kar se je sklicevala toženka na obravnavi, ne more pretehtati nad načelom zakonitosti kot temeljnim načelom upravnega postopka.

16.Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 2. v zvezi s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. V odsotnosti kakršnih koli navedb o morebitnem posegu v pridobljene pravice (izbrani koncesionar je bil v postopek pritegnjen na podlagi prvega odstavka 19. člena ZUS-1, vendar se postopka ni aktivno udeleževal, tudi toženka ni navedla, kaj bi zanjo pomenila odprava izpodbijane odločbe), zakonski pogoji za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odločbe iz drugega odstavka 64. člena ZUS‑1 niso bili izpolnjeni, zato je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

K II. točki izreka

17.Tožnik je zahteval tudi povrnitev stroškov postopka v višini plačane sodne takse. Ker je s tožbo uspel, mu bo sodišče znesek sodne takse vrnilo po uradni dolžnosti na podlagi 37. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v povezavi z opombo 6.1/ C taksne tarife.

18.Povrnitev stroškov je zahtevala tudi toženka. Njen stroškovni zahtevek je sodišče zavrnilo po načelu uspeha v pravdi iz 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja, če ZUS-1 ne določa drugače (22. člen ZUS-1).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o javnem naročanju (2015) - ZJN-3 - člen 75, 75/2, 77

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.