Jedro

Vročitev s fikcijo po 142. členu ZPP se šteje za opravljeno z iztekom samega 15-dnevnega roka. Ob upoštevanju jezikovne, teleološke in sistemske metode razlage je že revizijsko sodišče sprejelo stališče, da se pri vročitvi na način iz tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka. Tekst pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku je v skladu s 142. členom ZPP. 12. člen govori o obvestilu o prispelem spisu, ki se vroča osebno in določa, da je vročitev opravljena po poteku tega roka.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožene stranke za obročno plačilo sodne takse, ki ga je vložila 16. 2. 2023. 2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Prepiše dikcijo 142. člena ZPP. Sodi, da je nesporno, da je enako besedilo bilo na obvestilu, puščeno v hišnem predalčniku 27. 2. Opozarja pa na razliko teksta iz ZPP, ki govori o opravljeni vročitvi „z iztekom roka“, kar pomeni znotraj 15-dnevnega roka in opozorilom naslovniku, da je vročitev opravljena „po poteku tega roka“, kar je neskladje. To vnaša zmedo in pritožnica je sledila zapisu iz obvestila, saj tako traja, da dobi vse od hčerke, ki ima dovolj lastnih problemov. Vendar vztraja, da je vložila vlogo pravočasno. Srž problema je neskladje med ZPP in besedilom 12. člena Pravilnika o ovojnici za vročanje pošte v pravdnem postopku. To neskladje ne more iti v škodo poučeni stranki. Uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo obvestilo pošte, ki je vsebovalo sklep sodišča z dne 22. 2. 2023, puščeno v toženkinem hišnem predalčniku 27. 2. 2023. Tako je ravnala pošta po 142. členu ZPP. Ker tožena stranka v 15 dneh od prejema obvestila pisma ni dvignila na pošti, se ji šteje, da je bilo pisanje vročeno z iztekom 15 dne od puščenega obvestila, to je 14. 3. 2023. Tedaj nastopi fikcija vročitve. Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovi, da je toženi stranki potekel 15 dnevni rok za vložitev dopolnitve predloga 29. 3. 2023 in da je vložena vloga z dne 30. 3. 2023, prepozna.

5. Pritožba pa meni, da je zapis na obvestilu o prispelem pismu v nasprotju s 142. členom ZPP oziroma zavajujoč. Opozarja na obvestilu tekst iz 12. člena Pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku1. Tekst pravi: „Če pisma v tem roku ne boste prevzeli, bo sodišče štelo, da je vročitev opravljena po poteku tega roka. Po poteku tega roka bo puščeno pismo v vašem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku ali poštnem predalu.“ Tekst iz ZPP pa pravi: „Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15-tih dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti“ (četrti odstavek 142. člena ZPP). Gre za vprašanje, ali je tekst „s potekom tega roka“ skladen s tekstom „po poteku tega roka“.

6. S pravilno razlago fikcije vročitve iz noveliranega 142. člena ZPP se je ukvarjalo že večkrat Vrhovno sodišče2. Bistvo te razlage je, kdaj poteče fikcija vročitve iz noveliranega 142. člena ZPP. Vrhovno sodišče je ob upoštevanju z jezikovne, teleološke in sistemske metode razlage sprejelo stališče, da se pri vročitvi na opisan način iz tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka. Pri tem je Vrhovno sodišče razlagalo ravno tekst, (za katerega pritožnica meni, da je zavajajoč): „Po poteku tega roka“. Pri tem je upoštevalo tri metode razlage in prišlo do tega spoznanja. To pomeni, da gre za ustaljeno sodno prakso in jasno stališče o tem, kako je treba razlagati tekst, ki ga je prejela toženka na obvestilu o prispelem pismu. Pritožbeno sodišče pa se tudi strinja, da je tekst iz 142. člena nezavajujoč „s potekom tega roka“ in da ni mogoče pritrditi pritožbi, da sta predpisa zavajajoča, oziroma nista usklajena. Znotraj 15 dnevnega roka ima stranka možnost vložiti vse, kar je bilo toženi stranki naloženo s sklepom sodišča. Tožena stranka pa je ta rok zamudila in vložila dopolnitev zahteve za obročno plačilo sodne takse prepozno.

7. Ko rok za dopolnitev vloge poteče in ko gre za prekluzivni rok, je vloga prepozna. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je sklenilo, da je treba predlog zavreči (četrti odstavek 108. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je tudi pravilno poučilo toženko o tem, kdaj prične teči rok za plačilo sodne takse in rok za ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse (tretji odstavek 14a. člena ZST-1).

8. Ker sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitane absolutne bistvene kršitve določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena in tudi ne drugih procesnih kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP). O pritožbi je odločal sodnik posameznih po 366. a členu ZPP.

1 Ur. list RS 49/2017 2 Primerjaj sklep II Ips 58/2011, II Ips 393/2010, II Ips 39/2012, III Ips 3/2013.