Jedro

Stališče, da določba prvega odstavka 262. člena OZ izključuje pridržno pravico v primeru shranjevalne pogodbo, je zmotno. Določba govori o stvari, ki je bila izročena upniku v hrambo in ne o shranjevalni pogodbi. Razlika je bistvena. Če je bila upniku stvar izročena v hrambo, nima pridržne pravice. Na podlagi kakšne pogodbe, če sploh, mu je bila stvar izročena, je drugotnega pomena.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da tožena stranka vzpostavi prejšnje stanje, tako da njeno plovilo priveže na morski privez v M., toženi stranki pa se v bodoče prepove protipravno vznemirjanje tožeče stranke. S popravnim sklepom je popravilo označbo prve tožnice v uvodu sodbe.

2. Pritožbo tožene stranke je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Tožena stranka z revizijo napada drugostopenjsko sodbo in uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe.

4. Tožeča stranka na prejeto revizijo ni odgovorila.

Relevantno dejansko stanje

5. Tožena stranka je v M., ki jo upravlja, dvignila iz vode (odstranila iz priveza) plovilo tožnikov, imenovano „Š.“, z namenom, da ga proda zaradi poplačila terjatve, ki jo je imela v zvezi s plovilom, imenovanim „Š.“, katere lastnik je prvi tožnik. Namen, da se poplača iz plovila, je sporočila tožeči stranki z dopisom z dne 7. 1. 2010. Uveljavljala je pridržno (retencijsko) pravico. Plovilo „Š.“ je bilo na privezu na podlagi Pogodbe o nastanitvi in hrambi plovila (v nadaljevanju: Pogodba).

6. Pogodba v prvem stavku petega odstavka 5. člena določa: „M. ima zastavno in retencijsko pravico na plovilu za vsa dolgovanja napram M. skladno z zakonom.“

7. Na začetku 7. člena Pogodbe je določeno: „Plovilo se preda M. v hrambo, ko Naročnik pripelje plovilo v M. ...“. Naslednji odstavek istega člena se začne z besedilom: „Plovilo predano v hrambo M. lahko prevzame le Naročnik ali oseba, ki ima pisno pooblastilo Naročnika. M. lahko zahteva, da Naročnik osebno potrdi to pooblastilo.“ Razlogi za zavrnitev revizije

8. Določba prvega stavka petega odstavka 5. člena Pogodbe ne vzpostavlja pridržne pravice nad plovilom, saj se besedilo omejuje na obstoj take pravice „v skladu z zakonom.“ Pogodbena določba je zato zgolj opozorilna. Pridržno pravico vzpostavlja določba prvega odstavka 261. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), po kateri ima upnik zapadle terjatve, v čigar rokah je kakšna dolžnikova stvar, pravico, da jo pridrži, dokler mu ni plačana terjatev. Določba ne terja povezave med terjatvijo in stvarjo, ki je v rokah upnika; pridržna pravica ni pogojevana s tem, da bi terjatev izvirala prav iz pridržane stvari. Zato ni mogoče sprejeti ugovora tožeče stranke, da plovilo Š. ne bi smelo biti pridržano zato, ker je zapadla terjatev povezana z drugim plovilom (Š.), katerega izključna lastnica je prva tožnica.

9. Po določbi prvega odstavka 262. člena OZ upnik nima pridržne pravice, če dolžnik zahteva vrnitev stvari, ki proti njegovi volji ni več v njegovi posesti, ali če dolžnik zahteva vrnitev stvari, ki je bila izročena upniku v hrambo ali na posodo. Sodišči nižjih stopenj sta se v zvezi s tem ukvarjali z vprašanjem pravne narave Pogodbe. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi analize vsebine Pogodbe sklepalo, da gre za mešano pogodbo, ki ima elemente shranjevalne in najemne pogodbe, pri čemer prevladujejo elementi shranjevalne pogodbe (drugi odstavek na 4. strani obrazložitve). Zavrnilo pa je možnost, da bi šlo za gostinsko hrambo, kar je sicer zagovarjala tožena stranka. Drugostopenjsko sodišče je soglašalo s stališčem, da gre za mešano pogodbo, pri kateri prevladujejo elementi shranjevalne pogodbe (11. točka obrazložitve).

10. Revident v reviziji zastopa stališče, da gre za mešano pogodbo, pri kateri prevladujejo elementi najemne pogodbe in gostinske hrambe. Svoje obširno utemeljevanje takega stališča sklene s sklicevanjem na določbo prvega odstavka 262. člena OZ, za katero navaja, da je z njo „pridržna pravica izključena za shranjevalno pogodbo“, in nadaljuje, da v tej zadevi ne gre za tako pogodbo in je zato pridržna pravica dovoljena. Stališče, da določba prvega odstavka 262. člena OZ izključuje pridržno pravico v primeru shranjevalne pogodbo, je zmotno. Določba govori o stvari, ki je bila izročena upniku v hrambo in ne o shranjevalni pogodbi. Razlika je bistvena. Če je bila upniku stvar izročena v hrambo, nima pridržne pravice. Na podlagi kakšne pogodbe, če sploh, mu je bila stvar izročena, je drugotnega pomena. Vprašanje pravne narave pogodbe, na podlagi katere je prišlo do izročitve stvari, je pomembno le v meri, v kateri bi lahko vplivala na presojo, ali je bila stvar v konkretnem primeri izročena v hrambo ali ne.

11. Revident se loteva argumentiranja, da je šlo pri Pogodbi za mešano pogodbo, pri kateri prevladujejo elementi najemne pogodbe in gostinske hrambe, predvsem na abstraktni ravni. Govori nasploh o pogodbah o privezu v marini, spregleduje pa konkretne pogodbene določbe Pogodbe, ki sta jo sklenili pravdni stranki. Že sam naslov Pogodbe govori o hrambi, poleg tega pa še izrecno določbe 7. člena Pogodbe. Tudi analiza celotnega pogodbenega razmerja pokaže, da pri uporabi besede „hramba“ ni šlo morebiti le za pomoten ali vsebinsko nenatančen zapis, kar je prvostopenjsko sodišče dovolj prepričljivo prikazalo na drugi polovici tretje strani in prvi polovici četrte strani obrazložitve sodbe. Zato ne more biti dvoma, da je tožena stranka, ki je sama pripravila tipski vzorec pogodbe, plovilo tožeče stranke sprejela v hrambo.

12. Revident še uveljavlja, da je tožeča stranka ravnala in mala fide ter v nasprotju s splošnimi načeli obligacijskega prava, predvsem v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, „ker je pridelala dolg do tožene stranke in ga ne želi poravnati, v ta namen pa je tudi odpeljala čoln Š.(1).“ Tudi s tem revident ne more uspeti. Pridržna pravica je odvisna od tega, ali ima upnik dolžnikovo stvar v svojih rokah. Če je nima, pridržne pravice ni.

13. Po povedanem se je revizija izkazala za neutemeljeno in jo je zato Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

Odločitev o stroških revizijskega postopka

14. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP.

Op. št. (1): V mislih ima najbrž čoln Š.1.