Posredovanje ocene upravičenosti do dolgotrajne oskrbe IK ZPIZ

Posredovanje ocene upravičenosti do dolgotrajne oskrbe IK ZPIZ

Datum

Datum

13.06.2025

13.06.2025

Številka

Številka

07120-1/2025/260

07120-1/2025/260

Kategorije

Kategorije

Posebne vrste OP, Posredovanje osebnih podatkov, Upravni postopki, Zdravstveni osebni podatki

Posebne vrste OP, Posredovanje osebnih podatkov, Upravni postopki, Zdravstveni osebni podatki

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vprašanje, ali sme vstopna točka k zaprosilu, ki ga pošlje invalidski komisiji ZPIZ za izdelavo ocene psihofizične sposobnosti kandidata za oskrbovalca družinskega člana, priložiti oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe za vlagatelja.

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vprašanje, ali sme vstopna točka k zaprosilu, ki ga pošlje invalidski komisiji ZPIZ za izdelavo ocene psihofizične sposobnosti kandidata za oskrbovalca družinskega člana, priložiti oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe za vlagatelja.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

V kolikor IK ZPIZ v postopku izdelave ocene psihofizične sposobnosti kandidata za oskrbovalca družinskega člana postopa po ZUP, bi vstopna točka lahko podatke vlagatelja, na obrazloženo zahtevo IK ZPIZ, posredovala na podlagi 34.a člena oziroma 139. člena ZUP, če vstopna točka o oceni upravičenosti vlagateljev do dolgotrajne oskrbe vodi uradno evidenco, pri čemer mora pri posredovanju podatkov vedno upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov.

V kolikor IK ZPIZ v postopku izdelave ocene psihofizične sposobnosti kandidata za oskrbovalca družinskega člana postopa po ZUP, bi vstopna točka lahko podatke vlagatelja, na obrazloženo zahtevo IK ZPIZ, posredovala na podlagi 34.a člena oziroma 139. člena ZUP, če vstopna točka o oceni upravičenosti vlagateljev do dolgotrajne oskrbe vodi uradno evidenco, pri čemer mora pri posredovanju podatkov vedno upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov.

Obrazložitev

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov.

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov.

Obdelava osebnih podatkov (vključno z njihovim posredovanjem) je zakonita le, v kolikor je izpolnjen eden izmed pogojev, določenih v prvem odstavku 6. člena ali drugem odstavku 9. člena Splošne uredbe, pri čemer je pomembno izpostaviti, da se točka (f) prvega pododstavka (zakoniti interesi) ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog. Splošna uredba v drugem odstavku 6. člena nadalje določa, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) (zakonska obveznost) in (e) (naloga v javnem interesu ali izvajanje javne oblasti) prvega odstavka 6. člena, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave. V skladu s tretjim odstavkom istega člena je podlaga za obdelavo iz točk (c) in (e) prvega odstavka določena v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca. ZVOP-2 v drugem odstavku 6. člena določa zahtevo glede vsebin, ki jih mora zakon določati v primerih, ko obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju in v zasebnem sektorju poteka zaradi izvajanja zakonske obveznosti, javnega interesa ali izvajanja javne oblasti v primerih iz točk (c) in (e) prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Takšna obdelava je zakona le, če:

Obdelava osebnih podatkov (vključno z njihovim posredovanjem) je zakonita le, v kolikor je izpolnjen eden izmed pogojev, določenih v prvem odstavku 6. člena ali drugem odstavku 9. člena Splošne uredbe, pri čemer je pomembno izpostaviti, da se točka (f) prvega pododstavka (zakoniti interesi) ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog. Splošna uredba v drugem odstavku 6. člena nadalje določa, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) (zakonska obveznost) in (e) (naloga v javnem interesu ali izvajanje javne oblasti) prvega odstavka 6. člena, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave. V skladu s tretjim odstavkom istega člena je podlaga za obdelavo iz točk (c) in (e) prvega odstavka določena v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca. ZVOP-2 v drugem odstavku 6. člena določa zahtevo glede vsebin, ki jih mora zakon določati v primerih, ko obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju in v zasebnem sektorju poteka zaradi izvajanja zakonske obveznosti, javnega interesa ali izvajanja javne oblasti v primerih iz točk (c) in (e) prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Takšna obdelava je zakona le, če:

-obdelavo osebnih podatkov,

-obdelavo osebnih podatkov,

-vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo,

-vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo,

-kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo,

-kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo,

-namen njihove obdelave,  in

-namen njihove obdelave,  in

-rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi,

-rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi,

določa zakon. Če je mogoče, se v zakonu določijo tudi uporabniki osebnih podatkov, posamezna dejanja obdelave in postopki obdelave ter drugi ukrepi za zagotovitev zakonite, poštene in pregledne obdelave.

določa zakon. Če je mogoče, se v zakonu določijo tudi uporabniki osebnih podatkov, posamezna dejanja obdelave in postopki obdelave ter drugi ukrepi za zagotovitev zakonite, poštene in pregledne obdelave.

V skladu z 11. členom ZDOsk-1[1] so do dolgotrajne oskrbe (DO) upravičene osebe, ki se na podlagi ocene upravičenosti[2] uvrstijo v eno od petih kategorij dolgotrajne oskrbe[3]. Oceno upravičenosti izdela svetovalec za DO[4] na vstopni točki[5]. Ocenjevanje upravičenosti se izvede na podlagi osebnih okoliščin in lastnosti vlagatelja, vključno z oceno kognitivnih in komunikacijskih sposobnosti, duševnega zdravja, sposobnosti spoprijemanja z boleznijo in z zdravljenjem bolezni povezanih zahtev in obremenitev ter drugih okoliščin, kot jih določa zakon[6]. Ocena upravičenosti temelji na oceni ohranjenih sposobnosti samooskrbe vlagatelja. Ne glede na navedeno, lahko vlagatelj pridobi pravico do DO in se brez pogoja izdelave ocene upravičenosti uvrsti v 5. kategorijo DO v primerih, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZDOsk-1[7]. Če se o pravici do DO odloča na podlagi izvida iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona brez ocene upravičenosti, postane izvid del upravnega spisa in priloga k odločbi[8].

V skladu z 11. členom ZDOsk-1[1] so do dolgotrajne oskrbe (DO) upravičene osebe, ki se na podlagi ocene upravičenosti[2] uvrstijo v eno od petih kategorij dolgotrajne oskrbe[3]. Oceno upravičenosti izdela svetovalec za DO[4] na vstopni točki[5]. Ocenjevanje upravičenosti se izvede na podlagi osebnih okoliščin in lastnosti vlagatelja, vključno z oceno kognitivnih in komunikacijskih sposobnosti, duševnega zdravja, sposobnosti spoprijemanja z boleznijo in z zdravljenjem bolezni povezanih zahtev in obremenitev ter drugih okoliščin, kot jih določa zakon[6]. Ocena upravičenosti temelji na oceni ohranjenih sposobnosti samooskrbe vlagatelja. Ne glede na navedeno, lahko vlagatelj pridobi pravico do DO in se brez pogoja izdelave ocene upravičenosti uvrsti v 5. kategorijo DO v primerih, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZDOsk-1[7]. Če se o pravici do DO odloča na podlagi izvida iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona brez ocene upravičenosti, postane izvid del upravnega spisa in priloga k odločbi[8].

Oskrbovalec družinskega člana (ODČ) je družinski član, ki nudi oskrbo upravičencu do DO, ki je bil po oceni upravičenosti do DO uvrščen v 4. ali 5. kategorijo[9]. Vlagatelj, ki želi koristiti pravico do ODČ, skupaj z izbranim ODČ vloži vlogo za izbiro ODČ pri vstopni točki. ODČ je lahko polnoletna oseba, ki je psihofizično sposobna opravljati naloge ODČ in izpolnjuje tudi druge pogoje, ki jih določa 20. člen ZDOsk-1. Izpolnjevanje pogojev za ODČ ugotavlja vstopna točka in izda odločbo o izbiri ODČ.

Oskrbovalec družinskega člana (ODČ) je družinski član, ki nudi oskrbo upravičencu do DO, ki je bil po oceni upravičenosti do DO uvrščen v 4. ali 5. kategorijo[9]. Vlagatelj, ki želi koristiti pravico do ODČ, skupaj z izbranim ODČ vloži vlogo za izbiro ODČ pri vstopni točki. ODČ je lahko polnoletna oseba, ki je psihofizično sposobna opravljati naloge ODČ in izpolnjuje tudi druge pogoje, ki jih določa 20. člen ZDOsk-1. Izpolnjevanje pogojev za ODČ ugotavlja vstopna točka in izda odločbo o izbiri ODČ.

Od 1. 5. 2025 dalje, vlagatelje ocenjujejo svetovalci DO vstopne točke[10] (tj. izdelajo oceno upravičenosti in odločijo o uvrstitvi vlagatelja v kategorijo DO). Kandidate za ODČ pa (še naprej) ocenjuje invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (IK ZPIZ) (tj. na zaprosilo vstopne točke opravi oceno psihofizične sposobnosti kandidata in o tem izda potrdilo)[11]. Vaše vprašanje je, ali sme vstopna točka k zaprosilu, ki ga pošlje IK ZPIZ za izdelavo ocene psihofizične sposobnosti kandidata za ODČ, priložiti oceno upravičenosti do DO za vlagatelja.

Od 1. 5. 2025 dalje, vlagatelje ocenjujejo svetovalci DO vstopne točke[10] (tj. izdelajo oceno upravičenosti in odločijo o uvrstitvi vlagatelja v kategorijo DO). Kandidate za ODČ pa (še naprej) ocenjuje invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (IK ZPIZ) (tj. na zaprosilo vstopne točke opravi oceno psihofizične sposobnosti kandidata in o tem izda potrdilo)[11]. Vaše vprašanje je, ali sme vstopna točka k zaprosilu, ki ga pošlje IK ZPIZ za izdelavo ocene psihofizične sposobnosti kandidata za ODČ, priložiti oceno upravičenosti do DO za vlagatelja.

Kot pojasnjeno uvodoma, mora tudi za posredovanje osebnih podatkov drugim uporabnikom obstajati pravna podlaga. IP ugotavlja, da ZDOsk-1 posebej ne določa posredovanja IK ZPIZ ocene upravičenosti do DO za vlagatelja oziroma njegovih osebnih podatkov za potrebe izdelave ocene psihofizične sposobnosti kandidata za ODČ. IP tudi ni znano, da bi tovrstno posredovanje določal drug področni (materialni) zakon.

Kot pojasnjeno uvodoma, mora tudi za posredovanje osebnih podatkov drugim uporabnikom obstajati pravna podlaga. IP ugotavlja, da ZDOsk-1 posebej ne določa posredovanja IK ZPIZ ocene upravičenosti do DO za vlagatelja oziroma njegovih osebnih podatkov za potrebe izdelave ocene psihofizične sposobnosti kandidata za ODČ. IP tudi ni znano, da bi tovrstno posredovanje določal drug področni (materialni) zakon.

34.a člen ZUP[12] določa, da so »[u]pravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, [so] dolžni na podlagi obrazložene zahteve organa, brezplačno, najkasneje v roku 15 dni, posredovati zahtevane podatke. Zahteva mora vsebovati navedbo zahtevanih podatkov, pravno podlago za posredovanje, namen njihove uporabe in številko upravne zadeve«. ZUP v tretjem odstavku 139. člena določa, da si »[u]radna oseba, ki vodi postopek, [si] preskrbi po uradni dolžnosti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje. Enako ravna uradna oseba glede dejstev, o katerih vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila«. Četrti odstavek istega člena določa, da je, »[č]e uradne evidence ne vodi organ, ki je pristojen za odločanje, [je] dolžan od pristojnega organa podatke brezplačno zahtevati takoj oziroma najkasneje v roku treh delovnih dni po vložitvi vloge. Zaprošeni organ je dolžan te podatke posredovati takoj oziroma najkasneje v roku 15 dni, če ni v predpisu, ki ureja uradno evidenco, drugače določeno«. Peti odstavek istega člena nadalje določa, da »[u]radna oseba lahko pridobiva za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja osebne podatke iz uradnih evidenc o stranki, ki je vložila zahtevo za uvedbo postopka, razen, če je stranka pridobitev teh podatkov izrecno prepovedala. Podatke, ki štejejo za davčno tajnost, ali se nanašajo na rasno in drugo poreklo, politična, verska in druga prepričanja, pripadnost sindikatu, spolno vedenje, kazenske obsodbe ter zdravstvene podatke, si lahko uradna oseba v skladu s prejšnjima odstavkoma priskrbi le, če tako določa zakon, ali na podlagi izrecne pisne privolitve stranke oziroma druge osebe, na katero se ti podatki nanašajo«. Določbe prejšnjega odstavka se na podlagi šestega odstavka istega člena uporabljajo tudi v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, v katerem se odloča o pravici stranke.

34.a člen ZUP[12] določa, da so »[u]pravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, [so] dolžni na podlagi obrazložene zahteve organa, brezplačno, najkasneje v roku 15 dni, posredovati zahtevane podatke. Zahteva mora vsebovati navedbo zahtevanih podatkov, pravno podlago za posredovanje, namen njihove uporabe in številko upravne zadeve«. ZUP v tretjem odstavku 139. člena določa, da si »[u]radna oseba, ki vodi postopek, [si] preskrbi po uradni dolžnosti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje. Enako ravna uradna oseba glede dejstev, o katerih vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila«. Četrti odstavek istega člena določa, da je, »[č]e uradne evidence ne vodi organ, ki je pristojen za odločanje, [je] dolžan od pristojnega organa podatke brezplačno zahtevati takoj oziroma najkasneje v roku treh delovnih dni po vložitvi vloge. Zaprošeni organ je dolžan te podatke posredovati takoj oziroma najkasneje v roku 15 dni, če ni v predpisu, ki ureja uradno evidenco, drugače določeno«. Peti odstavek istega člena nadalje določa, da »[u]radna oseba lahko pridobiva za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja osebne podatke iz uradnih evidenc o stranki, ki je vložila zahtevo za uvedbo postopka, razen, če je stranka pridobitev teh podatkov izrecno prepovedala. Podatke, ki štejejo za davčno tajnost, ali se nanašajo na rasno in drugo poreklo, politična, verska in druga prepričanja, pripadnost sindikatu, spolno vedenje, kazenske obsodbe ter zdravstvene podatke, si lahko uradna oseba v skladu s prejšnjima odstavkoma priskrbi le, če tako določa zakon, ali na podlagi izrecne pisne privolitve stranke oziroma druge osebe, na katero se ti podatki nanašajo«. Določbe prejšnjega odstavka se na podlagi šestega odstavka istega člena uporabljajo tudi v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, v katerem se odloča o pravici stranke.

139. člen ZUP je specialnejši v odnosu do 34.a člena ZUP, saj se nanaša zgolj na »uradne evidence[13]«, 34.a člen pa se nanaša na »katerekoli zbirke osebnih podatkov«. Poleg tega 139. člen omogoča, da stranka prepove tak način pridobivanja osebnih podatkov (če to stori, mora podatke dostaviti sama), za v petem odstavku navedene osebne podatke, vključno z zdravstvenimi podatki, pa je predviden poseben režim, in sicer je njihovo pridobivanje dopustno le, v kolikor to določa zakon, ali pa na podlagi izrecne pisne privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo.

139. člen ZUP je specialnejši v odnosu do 34.a člena ZUP, saj se nanaša zgolj na »uradne evidence[13]«, 34.a člen pa se nanaša na »katerekoli zbirke osebnih podatkov«. Poleg tega 139. člen omogoča, da stranka prepove tak način pridobivanja osebnih podatkov (če to stori, mora podatke dostaviti sama), za v petem odstavku navedene osebne podatke, vključno z zdravstvenimi podatki, pa je predviden poseben režim, in sicer je njihovo pridobivanje dopustno le, v kolikor to določa zakon, ali pa na podlagi izrecne pisne privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo.

V kolikor IK ZPIZ v postopku izdelave ocene psihofizične sposobnosti kandidata za ODČ postopa po ZUP, bi torej vstopna točka lahko podatke vlagatelja, na obrazloženo zahtevo IK ZPIZ, posredovala na podlagi 34.a člena oziroma 139. člena ZUP, če vstopna točka o oceni upravičenosti vlagateljev do DO vodi uradno evidenco, pri čemer mora pri posredovanju podatkov vedno upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov, torej točko (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Vstopna točka mora torej pri posredovanju osebnih podatkov presoditi, kateri so tisti osebni podatki vlagatelja iz njenih zbirk, ki jih glede na konkretni namen lahko posreduje. IP poudarja, da mora biti zahteva po posredovanju utemeljena s sklicem na konkretno zadevo in določene podatke po področnem zakonu (npr. ZDOsk-1), potrebne za odločitev v postopku. Ni odveč spomniti, da je tudi IK ZPIZ pri pridobivanju osebnih podatkov vezan na načelo najmanjšega obsega podatkov. IP v mnenju ne more namesto upravljavca presojati, ali je [bi bila] posamezna zahteva za posredovanje podatkov utemeljena, to je izključna naloga in odgovornost upravljavca. Iz tega razloga IP na vaše vprašanje v okviru tega mnenja ne more dokončno odgovoriti, predlaga pa, da preverite, ali je posredovanje ocene upravičenosti do DO za vlagatelja, ki bo najverjetneje vsebovala tudi vrsto njegovih zdravstvenih podatkov, za potrebe izdelave ocene psihofizične sposobnosti kandidata za ODČ resnično potrebna, ali pa bi za njeno izdelavo morebiti zadoščal tudi določen manjši nabor osebnih podatkov vlagatelja.

V kolikor IK ZPIZ v postopku izdelave ocene psihofizične sposobnosti kandidata za ODČ postopa po ZUP, bi torej vstopna točka lahko podatke vlagatelja, na obrazloženo zahtevo IK ZPIZ, posredovala na podlagi 34.a člena oziroma 139. člena ZUP, če vstopna točka o oceni upravičenosti vlagateljev do DO vodi uradno evidenco, pri čemer mora pri posredovanju podatkov vedno upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov, torej točko (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Vstopna točka mora torej pri posredovanju osebnih podatkov presoditi, kateri so tisti osebni podatki vlagatelja iz njenih zbirk, ki jih glede na konkretni namen lahko posreduje. IP poudarja, da mora biti zahteva po posredovanju utemeljena s sklicem na konkretno zadevo in določene podatke po področnem zakonu (npr. ZDOsk-1), potrebne za odločitev v postopku. Ni odveč spomniti, da je tudi IK ZPIZ pri pridobivanju osebnih podatkov vezan na načelo najmanjšega obsega podatkov. IP v mnenju ne more namesto upravljavca presojati, ali je [bi bila] posamezna zahteva za posredovanje podatkov utemeljena, to je izključna naloga in odgovornost upravljavca. Iz tega razloga IP na vaše vprašanje v okviru tega mnenja ne more dokončno odgovoriti, predlaga pa, da preverite, ali je posredovanje ocene upravičenosti do DO za vlagatelja, ki bo najverjetneje vsebovala tudi vrsto njegovih zdravstvenih podatkov, za potrebe izdelave ocene psihofizične sposobnosti kandidata za ODČ resnično potrebna, ali pa bi za njeno izdelavo morebiti zadoščal tudi določen manjši nabor osebnih podatkov vlagatelja.

Lepo vas pozdravljamo.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila

Pripravila

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

Ocenjevanje upravičenosti se izvede na podlagi okoliščin in lastnosti vlagatelja, ki so določene v tretjem odstavku 36. člena ZDOsk-1 (zmožnosti gibanja v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva; kognitivnih in komunikacijskih sposobnosti; vedenja in duševnega zdravja; sposobnosti samooskrbe v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva; sposobnosti spoprijemanja z boleznijo in z zdravljenjem bolezni povezanih zahtev in obremenitev; poteka vsakdanjega življenja in socialnih stikov; sposobnosti glede aktivnosti izven domačega okolja in sposobnosti opravljanja gospodinjskih opravil v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva).

Ocenjevanje upravičenosti se izvede na podlagi okoliščin in lastnosti vlagatelja, ki so določene v tretjem odstavku 36. člena ZDOsk-1 (zmožnosti gibanja v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva; kognitivnih in komunikacijskih sposobnosti; vedenja in duševnega zdravja; sposobnosti samooskrbe v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva; sposobnosti spoprijemanja z boleznijo in z zdravljenjem bolezni povezanih zahtev in obremenitev; poteka vsakdanjega življenja in socialnih stikov; sposobnosti glede aktivnosti izven domačega okolja in sposobnosti opravljanja gospodinjskih opravil v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva).

[7]Tretji odstavek 12. člena ZDOsk-1 določa: »(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavarovana oseba pridobi pravico do DO in se brez pogoja izdelave ocene upravičenosti uvrsti v 5. kategorijo DO, če iz izvida, ki ni starejši od šestih mesecev od datuma vložitve vloge, izhaja, da je:

[7]Tretji odstavek 12. člena ZDOsk-1 določa: »(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavarovana oseba pridobi pravico do DO in se brez pogoja izdelave ocene upravičenosti uvrsti v 5. kategorijo DO, če iz izvida, ki ni starejši od šestih mesecev od datuma vložitve vloge, izhaja, da je:

-bil za zavarovano osebo na preizkusu spoznavnih sposobnosti, ki ga je opravil klinični psiholog ali zdravnik s specializacijo s področja psihiatrije oziroma nevrologije, ugotovljen hud kognitivni upad, ali

-bil za zavarovano osebo na preizkusu spoznavnih sposobnosti, ki ga je opravil klinični psiholog ali zdravnik s specializacijo s področja psihiatrije oziroma nevrologije, ugotovljen hud kognitivni upad, ali

-zdravnik s specializacijo s področja nevrologije ali fiziatrije ugotovil, da zavarovana oseba ne more uporabljati obeh rok in nog.«

-zdravnik s specializacijo s področja nevrologije ali fiziatrije ugotovil, da zavarovana oseba ne more uporabljati obeh rok in nog.«

[8]Peti odstavek 36. člena ZDOsk-1.

[8]Peti odstavek 36. člena ZDOsk-1.

[9]18. člen ZDOsk-1.

[9]18. člen ZDOsk-1.

[10]ZDOsk-1 v prehodnih in končnih določbah določa, da na podlagi mnenja invalidske komisije CSD oziroma vstopna točka odloči o uvrstitvi osebe v 4. kategorijo DO od 1. januarja 2024 do 30. aprila 2025, v obdobju od 1. maja 2025 do 31. decembra 2027 pa o uvrstitvi osebe v kategorijo DO odloči vstopna točka na podlagi ocene upravičenosti, ki jo izdela svetovalec za DO na vstopni točki (drugi odstavek 132. člena ZDOsk-1).

[10]ZDOsk-1 v prehodnih in končnih določbah določa, da na podlagi mnenja invalidske komisije CSD oziroma vstopna točka odloči o uvrstitvi osebe v 4. kategorijo DO od 1. januarja 2024 do 30. aprila 2025, v obdobju od 1. maja 2025 do 31. decembra 2027 pa o uvrstitvi osebe v kategorijo DO odloči vstopna točka na podlagi ocene upravičenosti, ki jo izdela svetovalec za DO na vstopni točki (drugi odstavek 132. člena ZDOsk-1).

[11]Tretji odstavek 20. člena ZDOsk-1. V skladu s petim odstavkom 20. člena ZDOsk-1 se ocena psihofizične sposobnosti ne opravi za tistega od staršev invalidne osebe, ki je dopolnila 18 let ter ji je pred tem nudil nego in varstvo ter bil upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek po predpisih o starševskem varstvu, če pri njem ni bila ugotovljena invalidnost v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali ni invalid po drugih predpisih. Ocena psihofizične sposobnosti se za starša invalidne osebe opravi po petih letih od pridobitve pravice vlagatelja do DO.

[11]Tretji odstavek 20. člena ZDOsk-1. V skladu s petim odstavkom 20. člena ZDOsk-1 se ocena psihofizične sposobnosti ne opravi za tistega od staršev invalidne osebe, ki je dopolnila 18 let ter ji je pred tem nudil nego in varstvo ter bil upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek po predpisih o starševskem varstvu, če pri njem ni bila ugotovljena invalidnost v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali ni invalid po drugih predpisih. Ocena psihofizične sposobnosti se za starša invalidne osebe opravi po petih letih od pridobitve pravice vlagatelja do DO.

[12]Zakon o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; ZUP.

[12]Zakon o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; ZUP.

[13]Uradna evidenca je evidenca, ki se vzpostavi na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil (drugi odstavek 179. člena ZUP).

[13]Uradna evidenca je evidenca, ki se vzpostavi na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil (drugi odstavek 179. člena ZUP).