Jedro

Namen denarne kazni ni v kaznovanju povzročitelja nasilja, ampak v tem, da ga sili, da spoštuje izrečene ukrepe. Za dosego tega cilja (spoštovanje sodne odločbe) je potrebno, da je povzročitelj nasilja seznanjen s sklepom o izrečenih ukrepih (da mu je sklep vročen). Pred tem sklep ne more biti izvršljiv in denarne kazni ni mogoče izterjati oziroma izvršiti.

Podaljšanje izrečenih ukrepov pride v poštev, ko izrečeni ukrepi niso dosegli svojega namena oziroma ko povzročitelj nadaljuje s povzročanjem nasilja (ali s tem preti). Teh okoliščin predlagateljica ni niti zatrjevala in dokazovala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je zavrnilo predlog predlagateljice za izrek denarne kazni nasprotnemu udeležencu in za podaljšanje izrečenih ukrepov prepovedi navezovanja stikov s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in preko tretjih oseb, vstopa v stanovanje, kjer prebiva predlagateljica, na naslovu A., ter zadrževanja in približevanja navedenemu stanovanju na razdaljo, manjšo od 300 metrov (I. točka sklepa). Odločilo je še, da predlagateljica krije svoje stroške postopka (II. točka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki posebej ne navaja pritožbenih razlogov, ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da ni bistveno, kdaj je bil sklep o izrečenih prepovedih vročen nasprotnemu udeležencu, ampak kdaj je bil z njim seznanjen. Tega dejstva sodišče ni ugotavljalo. Nasprotni udeleženec je bil s sklepom seznanjen že bistveno prej oziroma pred 3. 6. 2023. Izmikanje vročitvi je bil le način, da bi nasprotni udeleženec zaobšel izrečeno prepoved. Sodišče ni zaslišalo udeležencev o tem dejstvu, niti ni tega dejstva ugotavljalo z drugimi dokazi. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) ne določa, da je pogoj za izrek denarne kazni vročitev sklepa o prepovedi nasprotnemu udeležencu. Sodišče ni upoštevalo, da nasprotni udeleženec ni prerekal dejstva, da je v juniju 2022 14 x kršil izrečeno prepoved. Nasprotni udeleženec tudi ni nasprotoval predlogu za izrek prepovedi, predlogu za izrek denarne kazni in predlogu za podaljšanje izrečenega ukrepa. Sodišče napačno tolmači ZPND, da morajo biti podani za podaljšanje izrečene prepovedi enaki razlogi kot za izrek ukrepa. Namen zakona je preprečevanje bodočih nasilnih ravnanj. Glede na pretekla ravnanja nasprotnega udeleženca je izkazana verjetnost, da bo takšna nasilna ravnanja ponavljal tudi v bodoče. Ne drži, da z vidika načela sorazmernosti podaljšanje izrečenih ukrepov ni utemeljeno. Izrečena prepoved je imela na nasprotnega udeleženca učinek in prepovedi ni kršil, kar pa ni utemeljen razlog, da se izrečene prepovedi ne podaljša. Morebitna bodoča nasilna ravnanja se lahko preprosto prepreči s podaljšanjem prepovedi. Ne drži, da je potrebno izkazati, da že izrečena prepoved ni zalegla, da se lahko doseže podaljšanje prepovedi.

3. Nasprotni udeleženec ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nasprotnemu udeležencu je bil sklep z dne 31. 5. 2022 vročen 16. 8. 2022. Takrat se je seznanil z izrečeni ukrepi. Pred tem (kot izhaja iz podatkov spisa) z njimi ni bil seznanjen. Predlagateljica ne pojasni, kdaj in na kakšen način naj bi bil nasprotni udeleženec seznanjen s sklepom z dne 31. 5. 2022 že v juniju 2022. V predlogu za izrek denarne kazni navaja, da jo je nasprotni udeleženec klical po telefonu 3. 6. in 16. 6. 2022, pri čemer se na njegove klice ni oglasila. Iz uradnega zaznamka Policijske postaje B. (priloga C4) z dne 11. 6. 2022 izhaja, da so policisti PP B. 3. 6. 2022 opravili razgovor le s predlagateljico, z nasprotnim udeležencem pa stika niso vzpostavili. V predlogu za izrek denarne kazni predlagateljica ni podala substanciranih trditev in dokaznih predlogov, da naj bi bil nasprotni udeleženec seznanjen z izrečeni ukrepi že v juniju 2022 (pred njegovimi telefonskimi klici v tem mesecu). Ne glede na to, da gre za nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), predlagateljica v pritožbi ne pojasni, o katerih dejstvih naj bi bila udeleženca zaslišana in katere „druge dokaze“ bi prvo sodišče moralo izvesti. Iz dopisa PP B. z dne 28. 6. 2022 tudi izhaja, da so prejeli sodne pošiljke za nasprotnega udeleženca (s prošnjo sodišča, da mu jih vročijo) 23. 6. in 27. 6. 2022 ter da so z nasprotnim udeležencem opravili telefonski razgovor (ko jim je povedal tudi, da stanuje v C.) šele po prejemu teh pisanj, katerih vročitev so nato odstopili PP D. 6. V sklepu o izreku ukrepov po določbah ZPND sodišče izreče denarno kazen za primer, če povzročitelj nasilja ne bo ravnal v skladu s sodnim sklepom. Namen denarne kazni ni v kaznovanju povzročitelja nasilja, ampak v tem, da ga sili, da spoštuje izrečene ukrepe. Za dosego tega cilja (spoštovanje sodne odločbe) je potrebno, da je povzročitelj nasilja seznanjen s sklepom o izrečenih ukrepih (da mu je sklep vročen). Pred tem sklep ne more biti izvršljiv in denarne kazni ni mogoče izterjati oziroma izvršiti. Prvo sodišče je zato pravilno zavrnilo predlagateljičin predlog za izvršitev denarne kazni. Ker je bil nasprotnemu udeležencu sklep o izrečenih ukrepih vročen šele 16. 8. 2022 in se je takrat z njim seznanil, mu ni mogoče očitati, da je v juniju 2022 kršil izrečene prepovedi.

7. Prvo sodišče je pravilno zavrnilo tudi predlog za podaljšanje izrečenih ukrepov. Razlogi izpodbijanega sklepa so skladni in pravilni tudi v tem delu ter se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje nanje, v njih pa je zajet tudi odgovor na pritožbeno kritiko izpodbijane odločitve. Podaljšanje izrečenih ukrepov pride v poštev, ko izrečeni ukrepi niso dosegli svojega namena oziroma ko povzročitelj nadaljuje s povzročanjem nasilja (ali s tem preti). Teh okoliščin predlagateljica ni niti zatrjevala in dokazovala. Nasprotni udeleženec ni kršil nobene od izrečenih prepovedi v obdobju šestih mesecev, poleg tega v tem času ni storil nobenih drugih dejanj nasilja na škodo predlagateljice, po podatkih spisa pa že dalj časa živi na območju Občine D., torej precej oddaljen od predlagateljičinega kraja bivanja. Ugotovljene okoliščine kažejo, da so izrečeni ukrepi zalegli.

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

9. Predlagateljica ni uspela s pritožbo, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka (osmi odstavek 22.a člena ZPND).